Kulturni dom Krško

foto: Nina Sotelšek

Mestni muzej Krško Muzej

foto: Nina Sotelšek
Odprto

Od novembra do marca: TO ̶ PE od 10. do 16. ure, SO od 12. do 16. ure                                                                                                        Od aprila do oktobra: TO ̶ PE od 10. do 18. ure, SO od 12. do 18. ure

Zaprto: NE, PO, 1. in 2. januar, 1. november, 24., 25., 26. in 31. december.

Za najavljene skupine je muzej odprt po dogovoru tudi izven odpiralnega časa.

Vstopnina: študenti, dijaki (z dokazili) in osnovnošolci 1 € 
Organizirane skupine več kot deset oseb: študenti, dijaki (z dokazili) in osnovnošolci  0,5 €.

Cena delavnic: od 1 € do 2,5 €

Naslov

Valvasorjevo nabrežje 4
8270 Krško

Telefonska številka

07/ 62 09 244

051 390 658

Stalne razstave

  • Vladimir Štoviček – Jaz sem čist realist, abstraktna umetnost ni zame

    Mestni muzej Krško hrani in predstavlja največjo zbirko akademskega kiparja in medaljerja Vladimirja Štovička. Kot pove naslov razstave, je Štoviček ustvarjal v maniri realizma. Najraje je upodabljal človeka. V njegovi zapuščini je veliko portretov znanih Slovencev, otrok in nekaj aktov. Med obema svetovnima vojnama je upodabljal tragedijo revnih ljudi. Kiparjeva razstava je prenovljena vsaki dve leti.

  • Valvasorjevi v Krškem

    Janez Vajkard Valvasor je v Krškem preživel zadnje mesece življenja. Na razstavi je predstavljena osebnost kranjskega polihistorja in njegovo delo. Obiskovalci se ob razstavi lahko preizkusijo v oblačenju krinoline in korzeta. Pomemben del razstave je tudi faksimile grafične zbirke Iconotheca Valvasoriana.

     

  • Meščanka Josipina Hočevar: gospodarstvenica, mecenka in dobrotnica

    Razstava, ki je nastala v sodelovanju z Mestnim muzejem Radovljica predstavlja Josipino Hočevar, gospodarstvenico, mecenko, dobrotnico in izjemno žensko 19. stoletja. Spoznavamo pa tudi mesto Krško ob prelomu 19. v 20. stoletje.

  • Dolgo razsvetljensko 18. stoletje

    Razstava odstira poglede v čas, ko je mesto dobilo opazno drugačno podobo, krški grad in mestno obzidje sta se spremenila v ruševini, leseno gradnjo v mestnem jedru so nadomeščale zidane stavbe. V mestu ob Savi so se še čutili odmevi preganjanja čarovnic, strahovi preteklosti pa so se vedno bolj umikali tehnološkemu napredku. Širjenje monarhije je povzročilo tudi povečanje rečnega prometa, s tem pa je reka Sava ponovno postala pomembna transportna pot.

  • Prvi krški borci

    Razstava predstavlja skupino, ki je imela vse značilnosti zgodnjega partizanstva. Zbirala se je v gozdu Žvika nad Krškim, kjer so snovali prve akcije, vendar je okupator zaradi pomanjkanja previdnosti, neizkušenosti in dvojne izdaje prve organizatorje odpora uničil že v začetku njihovega delovanja. Gre za uničenje prve odporniške skupine na Slovenskem po okupaciji. 

  • Mencingerjeva hiša

    Med najpomembnejše in najstarejše zidane hiše v Krškem uvrščamo Mencingerjevo hišo, poimenovano po pisatelju, odvetniku in politiku Janezu Mencingerju. Obiskovalcem omogoča odkrivanje različnih stoletij, predvsem renesančnih fresk iz 16. stoletja. 

Občasne razstave

  • Krške vedute: mestne insignije

    Dragocene in zgodovinsko izjemno pomembne insignije mesta Krško uvrščamo med najpomembnejše ohranjene predmete premične kulturne dediščine Posavja. Skozi njih spoznavamo rast naselja iz trške v mestno naselbino. Razstava je nastala ob 540. obletnici pridobitve mestnih pravic in je rezultat sodelovanja med Mestnim muzejem Krško in Posavskim muzejem Brežice.

  • Fran Bonač in tovarna celuloze na Vidmu pri Krškem

    Razstava predstavlja industrialca Frana Bonača, ki je z odločitvijo o umestitvi tovarne celuloze na Videm pri Krškem v drugi polovici tridesetih let 20. stoletja odločilno preusmeril razvoj mesta ob Savi.

     

  • 5. pogled v Štovičkov depo: Jaz, ženska

    Zadnja v seriji cikličnih občasnih razstav s skupnim naslovom Pogled v Štovičkov depo predstavlja portrete žensk, ki so se v različnih vlogah udejstvovale v javnem in zasebnem prostoru. Zato v vzporednico postavljamo političarke, učiteljice, umetnice in gospodinje ter ugotavljamo, če so zanimive samo zgodbe tistih, ki so se povzpele na pozicijo moči in živele boemsko življenje ali pa nas lahko nagovorijo tudi zgodbe manj izobraženih in preprostih kmečkih žena.

Pedagoški programi

  • Vodenje po stalnih in občasnih razstavah

    Starostni stopnji prilagojena predstavitev razstav akademskega kiparja Vladimirja Štovička, Valvasorjevi v Krškem, Valvasorjev kabinet, Meščanka Josipina Hočevar, Dolgo razsvetljensko 18. st., Pot medičarstva in lectarstva, Prvi krški borci ter muzejskega dela Mencingerjeve hiše.

    | V/3+, OŠ/1, 2, 3, SŠ |
  • Valvasor – učenjak

    Udeleženci delavnice si ogledajo razstavo Valvasorjevi v Krškem in se seznanijo z življenjem in delom tega pomembnega moža, nato pa se preizkusijo kot kartografi – z uporabo preprostega pripomočka izračunajo višino sosednjih gričev.

    | OŠ/3, SŠ |
  • Protestantizem

    Udeleženci spoznajo čas protestantizma in življenje predstavnikov tega obdobja v Krškem. Seznanimo jih z življenjem in delom Adama Bohoriča, Jurija Dalmatina in Primoža Trubarja. Ob koncu pridobljeno znanje obnovijo na učnih listih.

    | OŠ/2, 3 |
  • Knjigoveštvo

    Udeleženci delavnice si ogledajo razstavo Valvasorjevi v Krškem, na kateri preberejo odlomek iz Slave vojvodine Kranjske, Janeza Vajkarda Valvasorja. Predstavimo jim zgodovino knjige, vrste knjig, načine vezave, materiale in pojasnimo pojme, kot so knjižni blok, lege, vezice in knjižni čevelj. V praktičnem delu iz pripravljenih materialov korak za korakom po mentorjevih navodilih izdelajo svojo knjigo.

    | OŠ/3, SŠ |
  • Fotografiranje s camero obscuro

    Camera obscura je latinski izraz za temno sobo. Je navaden zatemnjen prostor z drobno luknjico v steni. Skozi to odprtinico pada svetloba, ki na nasprotni steni izriše obrnjeno sliko predmeta. Mnogi umetniki so jo najprej uporabljali kot pripomoček za risanje pokrajin. Udeleženci delavnice si ogledajo razstavo Valvasorjevi v Krškem, spoznajo delovanje camere obscure, fotografirajo z več različnimi formati, posnete fotografije pa razvijejo v muzejski temnici.

     Delavnica je primerna za tehnične dneve. Vmes je predviden odmor za malico (20 minut).

    | OŠ/3, SŠ |
  • Kemogram

    Ustvarjalna tehnika kemogram je zlitje dveh oblik umetniškega izražanja, fotografije in slikarstva. Medtem ko pri slikarstvu rišemo z materialnimi barvami, je fotografija medij, pri katerem slika nastane s svetlobo, kemogram pa je risanje s kemikalijami na svetlobno občutljiv fotografski papir. S to tehniko lahko ustvarimo nadrealistične neponovljive in unikatne kompozicije. Udeleženci delavnice si ogledajo razstavo Valvasorjevi v Krškem, se seznanijo z delovanjem fotoaparata, vstopijo v camero obscuro, spoznajo njeno delovanje in uporabo v preteklosti, nato pa ustvarijo svoj izdelek.

     

    | OŠ/3 |
  • Uporniški klobuk

    Udeleženci delavnice se na razstavi Valvasorjevi v Krškem iz zapisov v Slavi vojvodine Kranjske seznanijo s kmečkimi upori, nato pa si izdelajo uporniške klobuke in jih okrasijo s pušpanom in petelinjim peresom.

    | OŠ/ 2, 3 |
  • Na obisku pri Josipini

    Udeleženci delavnice si najprej ogledajo razstavo Meščanka Josipina Hočevar, spoznajo njeno vlogo pri razvoju mesta in šolstva, nato pa preizkusijo svoje ročne spretnosti: na koščke platna (s kombinacijo različnih vbodov ali na vnaprej narisanem motivu) prišijejo gumbe.

    | OŠ/1, 2, 3 |
  • Mesto Krško in njegovi simboli

    Udeleženci delavnice si ogledajo razstavo Krške vedute: Mestne insignije, seznanijo se s krškim grbom in njegovim pomenom, nato pa s tehniko trganja papirja izdelajo svoj grb.

    | V5+, OŠ/1 |
  • Suha igla

    Udeležencem na delavnici predstavimo grafično tehniko suhe igle; spoznajo materiale, s katerimi lahko izdelamo matrico, in orodja, ki omogočajo globoke in natančne reze v površino. Z uporabo grafične stiskalnice naredimo odtise na grafični papir.

    | OŠ/2, 3 |
  • Uokvirimo spomine

    Udeleženci delavnice si ogledajo razstavo Fran Bonač in tovarna celuloze na Vidmu pri Krškem, nato pa si s tehniko zvijanja časopisnega papirja iz papirnih zvitkov izdelajo okvir za sliko ali fotografijo.

    | V/5+, OŠ/1, 2 |
  • Ustvarjamo z odpadnim papirjem

    Udeleženci delavnice si ogledajo razstavo Fran Bonač in tovarna celuloze na Vidmu pri Krškem, na delavnici pa spoznajo različne možnosti ponovne uporabe časopisnega papirja in si izdelajo uporabne izdelke.

    | OŠ/1, 2, 3 |
  • Ex libris za mojo knjigo

    Udeleženci spoznajo čas in pomen protestantizma ter življenje predstavnikov tega obdobja v Krškem, na delavnici pa si izdelajo grafično matrico, s katero bodo lahko označevali knjige in druge tiskovine.

     

    | OŠ/2, 3, SŠ |
  • Odtisi rastlin

    Udeleženci delavnice si ogledajo razstavo Valvasorjevi v Krškem in se seznanijo z Valvasorjevim delom Slava vojvodine Kranjske, v katerem lahko med drugim prebiramo tudi o gozdnem bogastvu slovenskih dežel. Udeleženci v okolici muzeja poiščejo rastline, ki jih nato uporabijo na delavnici.

     

    | V/5+, OŠ/1, 2, 3 |
  • Mencingerjeva hiša

    Učencem omogoča odkrivanje različnih stoletij, predvsem renesančnih fresk  iz 16. stoletja in Mencingerjeve sobe s konca 19. stoletja in sušilnice sadja.

    | V/3+, OŠ/1, 2, 3, SŠ |
foto: Nina Sotelšek
foto: Nina Sotelšek

Galerija Krško Galerija

foto: Nina Sotelšek
Odprto

Od novembra do marca: TO ̶ PE od 10. do 16. ure, SO od 12. do 16. ure

Od aprila do oktobra: TO ̶ PE od 10. do 18. ure, SO od 12. do 18. ure

Zaprto: NE, PO, 1. in 2. januar, 1. november, 24., 25., 26. in 31. december.

Za najavljene skupine je muzej odprt po dogovoru tudi izven odpiralnega časa.

Vstopnina: študenti, dijaki (z dokazili) in osnovnošolci 1 €. 
Organizirane skupine več kot deset oseb: študenti, dijaki (z dokazili) in osnovnošolci  0,5 €.

Cena delavnic: od 1,5 do 2,5 €.

Naslov

Valvasorjevo nabrežje 4
8270 Krško

Telefonska številka

07/ 49 21 098
07/ 62 09 244
051 390 658

Občasne razstave

  • Občasne razstave in program ob občasnih razstavah

    Vodenje po občasnih razstavah.

    Po dogovoru pripravimo tudi na vsebine razstav vezane tematske delavnice, prilagojene starosti obiskovalcev.

    | V/3+, OŠ/1, 2, 3, SŠ |
foto: Boštjan Colarič

Grad Rajhenburg Muzej

foto: Boštjan Colarič
Odprto

Od oktobra do marca: TO–PE od 10. do 16. ure, SO–NE  od 10. do 17. ure,
od aprila do septembra: TO–NE od 10. do 18. ure,
od 1. julija do 31. avgusta ob petkih in sobotah podaljšan odpiralni čas do 20. ure.
Zaprto: PO, 1. januar, 1. november, 24., 25., 26. in 31. december.
Za najavljene skupine je grad odprt po dogovoru tudi izven odpiralnega časa.

Vstopnina:
študenti, dijaki (z dokazili) in osnovnošolci  3,5 €,
organizirane skupine več kot deset oseb: študenti, dijaki (z dokazili) in osnovnošolci  2,5 €.

Prost vstop: predšolski otroci, invalidi, brezposelni (z dokazili), člani Slovenskega muzejskega društva in ICOM-a. novinarji, turistični vodniki (z dokazili), predstavniki občinske uprave s svojimi gosti, sponzorji/donatorji s svojimi poslovnimi partnerji, poslovni partnerji MNZS-enota Brestanica. 

Cena delavnic: od 2,5 do 8 €.

Na gradu deluje Muzej novejše zgodovine Slovenije, enota Brestanica.

Stalne razstave

  • Stavbni razvoj in prenova gradu Rajhenburg

    Z razstavo podrobno, skozi šest razbranih stavbnih faz, predstavljamo razvoj grajske stavbe, ki danes sodi v sam vrh tovrstne kulturne dediščine v našem prostoru in tudi širše. Predstavljeni pa so tudi posegi restavriranja delov grajske stavbe, s posebnim poudarkom na rekonstrukciji romanske kapele.

  • Trapisti v Rajhenburgu

    Menihi trapisti so bili lastniki gradu Rajhenburg in obsežnih posesti od leta 1881 do 1947. Na posavskem podeželju so še vedno prisotne in zaznavne njihove močne sledi. Pripravil: Muzej novejše zgodovine Slovenije, Enota Brestanica.

  • Grajsko pohištvo 18. in 19. stoletja iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije

    Na razstavi je predstavljeno izbrano pohištvo iz fondov narodnega muzeja Slovenije, ki prihaja iz grajskih ambientov. Pohištvo obiskovalcem poleg estetskega užitka ob pogledu na njegove prefinjene oblike spregovori tudi o svojih izdelovalcih, lastnikih in uporabnikih.

  • Slovenski izgnanci 1941 - 1945

    Na razstavi spoznavamo raznarodovalno politiko nemškega okupatorja v Slovenskem prostoru. Skozi življenske zgodbe so predstavljene usode izgnancev s celotnega slovenskega ozemlja. Pripravil: Muzej novejše zgodovine, Enota Brestanica.

  • Primož Kozmus, Odličja

    Na razstavi so predstavljena odličja z olimpijskih iger in svetovnih prvenstev najboljšega slovenskega atleta ter enega najuspešnejših športnikov v zgodovini Slovenije.

  • Kazenske ustanove na gradu Rajhenburg 1948-1966

    Po koncu druge svetovne vojne, leta 1945, so bila v Sloveniji ustanovljena Taborišča za prisilno delo, uradno imenovana kazenska taborišča. Vanje je oblast pod vodstvom komunistične partije pošiljala politične nasprotnike in ljudi, ki so bili obdolženi različnih političnih kazenskih deliktov. Pripravil: Muzej novejše zgodovine, Enota  Brestanica.

  • Vitezi Rajhenburški (od maja 2022)

    Razstava Vitezi Rajhenburški predstavlja rodbino,  ki  je  bila  na  lokaciji  prisotna najverjetneje od izgradnje grajske stavbe v prvi polovici 12. stoletja pa do njenega izumrtja l. 1570, ko je umrl zadnji predstavnik družine. Razstava tako predstavlja čas od 12. do 16. stoletja in pozicijo samega gradu in družine v lokalnem ter širšem deželnem in državnem okviru; spoznavamo način delovanja in življenja plasti nižjega plemstva, ki ji je pripadala tudi družina Rajhenburških ter njihove povezave tako z rodbinami v okolici in z nižjim plemstvom kot tudi z mogočnimi družinami, med katerimi izstopajo rodbinske povezave z družino Ungnad in tesne vezi s Habsburžani.

Občasne razstave

  • Irena Romih, Vaje iz optimizma (od 21. 4. do 21. 8. 2022)

    Irena Romih je v Veliko dvorano gradu Rajhenburg umestila serijo del, nastalih v obdobju zadnjih treh let z mislijo na rajhenburško razstavišče. Umetnico poznamo po delih, slikanih v enkavstiki in jajčni temperi, ter po tradicionalni tehniki freske, ki jo je skupaj z njenim fizičnim nosilcem, kamnom, razvila v samostojen, prenosljiv objekt.

  • Boštjan Kavčič, Prehajanje (od 21. 5. 2022 do februarja 2023)

    Razstava je zasnovana za več prostorov gradu upoštevajoč specifiko vsakega prostora posebej. Obiskovalec ni zgolj opazovalec razstave, temveč je aktiven soustvarjalec in tako bistven del ustvarjalnega procesa.

     

Pedagoški programi

  • Vodenje po gradu Rajhenburg

    Udeleženci spoznajo zasnovo grajske stavbe in njeno rast skozi stoletja, se sprehodijo po celotnem gradu ter si ogledajo stalne in občasne razstave. Vodstvo je prilagojeno starostni stopnji obiskovalcev.

    | V/3+, OŠ/1, 2, 3, SŠ |
  • Izdelava čokoladnih lizik

    Rajhenburški trapisti so bili prvi industrijski proizvajalci čokolade na Slovenskem. Prodajali so jo pod blagovno znamko Imperial, častni naziv pa jim je kot znak izjemne kakovosti podelil cesar Franc Jožef I.

    Udeleženci delavnice spoznajo osnovne tehnike topljenja čokolade in dela z njo ter si izdelajo čokoladni liziki.

     Program izvajamo v sodelovanju z zunanjim izvajalcem.

    Pred izvedbo programa priporočamo ogled razstave Trapisti v Rajhenburgu.

    Ogled razstave ni vključen v ceno in se zaračuna po ceniku.

    | V/3+, OŠ |
  • Pasje svetinjice

    Z gradu Rajhenburg, ki je bil med drugo svetovno vojno taborišče za izgon, je odšlo v izgnanstvo več tisoč Slovencev. Vsakega izgnanca so ob sprejemu v taborišče popisali, na kovinski ploščici, »pasji svetinjici«, pa je prejel identifikacijsko številko.

     Udeleženci delavnice ob ogledu filma in razstave Slovenski izgnanci 1941–1945 spoznajo usodo slovenskih izgnancev in si na delavnici izdelajo svetinjico.

    | OŠ/2, 3, SŠ |
  • Zeliščni kruhek

    Udeleženci delavnice si ogledajo razstavo Trapisti v Rajhenburgu in spoznajo nekatera zelišča, nato pa umesijo in spečejo svoj zeliščni kruhek.

     Po delavnici je predviden odmor za peko kruhkov (približno 30 minut).

     

    | V/3+, OŠ/1 |
  • Kako so se oblačili grajski

    Udeležence vodimo po razstavi Vitezi Rajhenburški in jim podrobneje predstavimo omenjeno družino ter obdobje srednjega veka. Ogled se konča v trikotni poslikani sobi, na stenah katere lahko med drugim občudujemo umetelna oblačila upodobljencev, nekatera oblačila v srednjeveškem slogu in opremo viteza pa udeleženci tudi sami pomerijo.

     

    | OŠ/1, 2 |
  • Kamen na kamen palača ali kako zraste grad

    Obiskovalci na sprehodu po delu gradu in na razstavi Stavbni razvoj in prenova gradu Rajhenburg spoznajo zasnovo stavbe in njeno rast skozi stoletja. Hkrati po gradu iščejo lesene gradnike, s katerimi na koncu zgradijo različne objekte: od preprostih hiš do gradu.

    | V/3+ |
  • Mošnjiček za zelišča

    Po ogledu razstave Trapisti v Rajhenburgu se udeleženci delavnice preskusijo v spretnosti krojenja in šivanja: samostojno si ukrojijo, zašijejo in okrasijo vrečke za zelišča.

    | OŠ/2, 3, SŠ |
  • Arhitektura gradu Rajhenburg

    Udeleženci ob ogledu razstave Stavbni razvoj in prenova gradu Rajhenburg spoznajo zasnovo grajske stavbe in njeno rast skozi stoletja, na delavnici pa se osredotočijo na določen arhitekturni člen in ga poustvarijo v izbrani slikarski ali risarski tehniki.

    | V/3+, OŠ/1, 2, 3, SŠ |
  • Rast naselij ob gradovih

    Udeleženci ob ogledu razstave Stavbni razvoj in prenova gradu Rajhenburg spoznajo grajsko poslopje in izvedo, kako se je razvijalo naselje pod njim. Na delavnici se seznanijo z urbanističnimi zakonitostmi vaškega, trškega in mestnega jedra ter jih uporabijo pri izdelavi maket.

    | OŠ/2, 3 |
  • Kaligrafija

    Udeleženci si ogledajo razstavo Vitezi Rajhenburški, spoznajo material za pisanje, ki so ga uporabljali v srednjem veku, in takratno pisavo. Na delavnici se v veščini lepopisja preskusijo tudi sami.

    | OŠ/ 2,3, SŠ |
  • Rajhenburški kovanec

    Udeleženci delavnice si po ogledu razstave Vitezi Rajhenburški, na kateri se posvetimo predvsem spoznavanju takratnih načinov trgovanja in plačilnih sredstev, izdelajo svoj mošnjiček za kovance ter ga napolnijo z »rajhenburškimi srebrniki«.

    Po delavnici je predviden odmor za peko izdelkov (približno 15 minut).

    | OŠ/1, 2 |
  • Zeliščni okraski

    Udeleženci si ogledajo razstavo Trapisti v Rajhenburgu, spoznajo nekatera zelišča, nato pa jih na delavnici uporabijo na malo drugačen način od običajnega – pri izdelavi ličnega okraska.

     Med delavnico je predviden 30-minutni odmor za sušenje ulitka.

     

    | V/3+, OŠ/1, 2 |
  • Moja medalja

    Udeleženci ob ogledu razstave Primož Kozmus: Odličja spoznajo našega olimpionika in nosilca zlate medalje z atletskega svetovnega prvenstva, na delavnici pa oblikujejo in si izdelajo čisto svojo medaljo.

    Med delavnico je predviden 30-minutni odmor za sušenje ulitka.

     

    | V/5+, OŠ/1, 2 |
  • Izdelava embalaže iz kartona

    Udeleženci si ogledajo razstavo Trapisti v Rajhenburgu, na delavnici pa si izdelajo in okrasijo lično škatlico iz kartona.

     

    | OŠ/2, 3 |
  • Izdelava čokoladnih pralinejev ali čokoladnih kroglic

    Udeleženci se naučijo pravilno temperirati čokolado in spoznajo osnovne tehnike izdelave pralinejev. Na delavnici vsak izdela čokoladne kalupe in čokoladna polnila za štiri pralineje oziroma kroglice.

     Program izvajamo v sodelovanju z zunanjim izvajalcem.

    Pred izvedbo programa priporočamo ogled razstave Trapisti v Rajhenburgu.

    Ogled razstave ni vključen v ceno in se zaračuna po ceniku

     

    | SŠ |
foto: Helena Rožman
Primernosti pedagoških programov - okrajšave:

| V | vrtec

| V/3+ | primerno za otroke od treh let naprej

| OŠ/ 1, 2, 3 | primerno za vsa osnovnošolska triletja

| OŠ/ 6.-7. razred | primerno za šesti in sedmi razred (vseh programov se ne da razdelati točno po triletjih)

| SŠ | srednje šole