Otroci se prvič srečajo z muzejem in muzejskimi predmeti. Spoznajo življenje ljudi (tudi otrok) nekdaj in dandanes. Ugotovijo, s kakšnim namenom predmete hranimo in razstavljamo v muzeju in kaj muzej je. Po razmisleku o svojih starih igračah povedo, katero bi darovali muzeju in zakaj.

Ob lutki kneza ali kneginje otroci spoznavajo življenje ljudi v starejši železni dobi na Marofu, sledita ogled najpomembnejših predmetov na arheološki razstavi in iskanje njihovih kopij v arheološkem peskovniku.

Učenci v skupinah spoznavajo življenje v kameni dobi: izdelajo preprosto orodje in orožje (motiko, sekiro), na kamnu trejo žitno zrnje, tkejo na preprostih statvah, poskušajo zanetiti ogenj, iz gline izdelajo posodo, oblečejo se v živalske kože.

Spoznavanje življenja halštatskih knezov in kneginj v Novem mestu in na Dolenjskem (8. do 4. stol. pr. n. št.) in ob tem predstavitev situlske umetnosti, ki je najodličnejši dosežek pozne

prazgodovinske umetnosti v Sloveniji. V Novem mestu je bila odkrita skoraj polovica vseh figuralno okrašenih situl v Sloveniji, najden je bil edini bronast pas na svetu, dolg 124 cm in okrašen v situlski umetnosti.

Učenci ali dijaki si ogledajo film Steklo in jantar Novega mesta ter stekleni nakit na arheološki razstavi. V delavnici izdelajo sodobne ogrlice po vzoru arheološkega steklenega nakita.

Situle iz Novega mesta – Učenci na situlski plašč iz kovinske folije narišejo svojo življenjsko zgodbo in ga sestavijo v situlo.

Učenci ali dijaki v obliki reliefa v tanko folijo vdolbejo izbran prizor s situle, ga opremijo s primernim okvirjem in tako ustvarijo svojo sliko v situlski umetnosti.

Učenci in dijaki spoznajo delo konservatorja in restavratorja. V arheološkem peskovniku z delom v skupinah poiščejo lončene črepinje in jih sestavijo v celoto.

Učenci in dijaki s  stiliziranimi motivi v grafični tehniki sitotiska okrasijo majice.

Baza 20 je bila med drugo svetovno vojno sedež političnega vodstva odporniškega gibanja in je edino, na tako skrit način zgrajeno bivališče vodstva kakega odporniškega gibanja v Evropi. Med ogledom dveh stalnih razstav se obiskovalci seznanijo s pomenom Baze 20, načinom življenja v partizanskih roških postojankah, zlasti bolnišnicah in delavnicah.

Potepanje po Rogu se začne z ogledom predstavitvenega filma in Baze 20. Med vožnjo po Rogu si ogledamo Podsteniško koliševko (vegetacijski obrat), Podstenice (ostanke nekdanje kočevarske vasi), Dvojno brezno (grobišče po vojni pobitih ljudi), žago Rog (ruševine nekoč največje parne žage v srednji Evropi), Črmošnjiško jelko (najdebelejša jelka in drevo v Rogu), Reso (nekdanji kočevarski zaselek) in avtentično ohranjeno partizansko bolnišnico Jelendol z grobiščem. Mogoč je tudi vzpon na Veliki rog. (Ogled mogoč za manjše skupine – z avtomobilom ali kombijem – gozdne ceste ne dovoljujejo vožnje z avtobusom.)

V prijetnem gozdnem okolju se bodo učenci naučili prepoznati naše najpogostejše drevesne vrste. Izvedeli bodo tudi marsikaj zanimivega o ekologiji gozda in  življenju divjadi.

Učenci spoznajo razvoj risbe, in sicer od enostavne risbe – krokija do natančnejše, zahtevnejše risbe – študijske risbe.

Učenci spoznajo slikarske razsežnosti tehnik oglja, grafita in pastela.

Učenci s tušem in trsko ali gosjim peresom ustvarjajo izmite lavirane risbe.

Učenci spoznajo monotipijo, mejno tehniko med slikarstvom in grafiko.

Učenci spoznajo visoki tisk in v tehnikah lesoreza ali linoreza izdelajo svoj grafični odtis.

Učenci spoznajo globoki tisk in v tehniki suhe igle izdelajo svoj grafični odtis.