V arheološki zbirki hranimo številne predmete iz obdobja prazgodovine: lončeno posodje, raznovrstno orodje, orožje, nakit ter dele tedanje noše.

Otroci si najprej ogledajo razstavljeni nakit, potem pa ga poskušajo  narediti s sodobnimi materiali.

V improviziranem peskovniku poskušajo otroci med igro poiskati vsak svojo razbito glineno posodico. »Izkopanine« morajo pozneje zlepiti, pobarvati in se ob delu pogovarjati, kako so podobne predmete izdelovali in uporabljali v preteklosti.

„Mlin“, „trdnjava“, „zara“ so bile priljubljene igre v srednjem veku. Otroci na delavnici izdelajo načrte zanje in se naučijo pravil posamezne igre. Lahko naredijo tudi kakšno igračo, mogoče vetrnico.

Vodstvo po stalni razstavi s pedagoško knjižico Predmeti za vrtce, Muzejski kompas za šolarje in delovnimi listi Raziskujmo zbirke Belokranjskega muzeja za dijake  s poudarki na posameznih temah: 1408/ Prišli so Turki, za njimi Uskoki, Od nastanka mest do Ilirskih provinc, Prehrana v Beli krajini, Kako so bili oblečeni Belokranjci v 19. stoletju in prvi polovici 20. stoletja.

Učenci si najprej ogledajo nekaj muzejskih predmetov in ugotovijo iz česa so narejeni, kako delujejo in zakaj so jih uporabljali. Potem jih primerjajo s tistimi, ki jih uporabljamo dandanes. Predmete tudi narišejo, opišejo in dopolnijo svoj prvi „muzejski list“. Ob tem spoznavajo način »popisovanja« (dokumentacije) in shranjevanja predmetov v muzejih.

Otroci pridobijo znanje o vitezih, ščitih in grbih. Ko spoznajo, kakšni so bili viteški ščiti, izdelajo vsak svojega.

Otroke poskušamo animirati, da iz lepenke skupinsko zgradijo mogočen »grad«, ki ga oblegajo Turki.

Belokranjski muzej hrani veliko zbirko pisanic. Na tej delavnici učenci s stopljenim voskom rišejo ornamente na izpihana jajca, ki jih kasneje pobarvajo v rdeči in črni barvi. Na Slovenskem se je tovrstna poslikava velikonočnih jajc ohranila predvsem v Beli krajini in pisanice so postale eden najbolj prepoznavnih belokranjskih spominkov.

Med razstavljenimi etnološkimi predmeti je tudi intarzirana skrinja iz druge  polovice 19. stoletja. Učenci spoznajo tehniko intarzije, ko z barvnimi vložki temnega in svetlega lesa izdelujejo ornamente po svojih zamislih.

Vse do druge svetovne vojne je bilo v Beli krajini razširjeno izdelovanje rož iz papirja. Papirnato cvetje je bilo namenjeno predvsem za poročne šopke, venčke, šopke za vojake nabornike in novomašnike. Najpogosteje so jih oblikovali iz krep papirja. Otroci na delavnici sami naredijo papirnato rožo, ki jo obdržijo za spomin.

Skozi igro spomin pokažemo otrokom replike starih razglednic, njihove motive, pisavo … Potem razglednico izdelajo sami in jo odpošljejo.