S pomočjo stalne razstave udeleženci raziskujejo razvoj gledaliških stavb na Slovenskem in spoznajo značilnosti gledaliških predstav. Nato si izdelajo čisto pravo malo gledališče z lutkami in pripravijo kratke igre.

V delavnici se vrnemo v čas grške antike. Otroci odkrivajo korenine gledališča, kot ga poznamo danes, izvedo, kje in kako so v grškem gledališču uprizarjali igre, in spoznajo antične gledališke maske. Ustvarjajo pisane gledališke maske in ugotovijo, kako se spremeni igra na odru, če nosimo masko.

Na stalni razstavi si bomo ogledali, kako so se prostori gledališča spreminjali skozi čas ter podrobneje spoznali prve gledališke stavbe na Slovenskem. Posebno pozornost bomo posvetili odrskemu prostoru, na katerem s pomočjo scenografije ob vsaki predstavi nastajajo zmeraj novi svetovi. Ogledali si bomo primere scenskih osnutkov ter se tudi sami preizkusili kot scenografi.

Krajšemu vodenemu ogledu sledi domiselno in kreativno samostojno spoznavanje vsebin razstave. V raziskovalni igri se udeleženci podajo na »Hojo za gledališčem«. Po skupinah rešujejo različne naloge in tako raziskujejo zgodovino gledališča na Slovenskem. Ustvarjalne in miselne naloge zahtevajo dobro timsko delo ter hkrati spodbujajo domišljijo, interpretacijo in ustvarjalnost.

Delavnica je namenjena spoznavanju osnov analize in razumevanja gledaliških predstav, ki z gledalcem komunicirajo na različne načine. Udeleženci se tako teoretično kot praktično seznanijo z gledališkimi izrazili, z elementi uprizoritve in s sistemom gledaliških znakov ter z njihovim razvojem skozi zgodovino gledališča. Ob tem spoznajo tudi gledališke poklice.

Na stalni razstavi se udeleženci seznanijo z baročnimi gledališkimi kulisami in odrsko tehniko iz preteklih časov. Nato sami izdelajo vrtljive kulise iz periaktov ter z lutkami na palici pripravijo kratke predstave v tehniki papirnatega gledališča.

Z vodstvom po stalni razstavi udeleženci umestijo Antona Tomaža Linharta v zgodovino slovenskega in evropskega gledališča. Nato se na delavnici na analitičen in ustvarjalen način posvetijo njegovemu dramskemu delu (»Županova Micka« ali »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«). Potrebno je vsaj osnovno znanje Linhartove drame.

Udeleženci se bodo seznanili s Shakespearovo dobo in gledališkim življenjem tega časa. Po sprehodu skozi renesančna gledališča Londona se bo delavnica osredotočila na tragedijo »Hamlet«. Z vsebino drame se bodo udeleženci že predhodno seznanili s pomočjo stripa. Na delavnici se bomo posvetili besedilu in njegovi sporočilnosti ter se vprašali, kaj je gnilega v danski državi. Lahko se pa tudi preskusimo v igranju izbranih prizorov ter aktivno spoznamo lastnosti dramskih likov.

Na razstavi bomo spoznali pogled Ivana Cankarja na ljubljansko gledališko življenje poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja ter ga postavili v zgodovinski kontekst. Na delavnici bomo s pomočjo stripa spoznali glavne like, dogajanje v drami Hlapci ter ustvarjalno raziskovali vodilne teme. Potrebno je vsaj osnovno poznavanje drame.

Gledališče in šport sta si po svoji naravi zelo blizu: oba ustvarjata dramatično napetost, imata veliko čustvenega potenciala ter zahtevata odlično psihofizično pripravljenost igralcev, dobro komunikacijo, sodelovanje, namensko gibanje teles, izvedbo v živo pred občinstvom… Na delavnici bomo raziskovali stične točke med gledališčem in športom, spoznali gledališki šport ter preizkusili gledališke tehnike za razvoj družbenih in komunikacijskih kompetenc ter športnih vrednot.

Na delavnici bomo raziskovali, kako se je gledališki kostum razvil skozi čas, kako danes nastaja kostum v gledališču ter kakšno sporočilnost lahko ima. Ne smemo pa pozabiti, da je tudi kostum samo kos oblačila, ki pravzaprav zaživi šele z igro. Zato bomo poskusili oživljati kostume in jim z igro dati pomen,  preden se še sami preizkusimo v vlogi kostumografov.

»Vsaka druga umetnost lahko čaka, da jo pretehta in oceni čas; samo gledališka je navezana na trenutke.«  (Oton Župančič) Vendar tudi ti trenutki puščajo sledi, ki jih lahko skrbno zberemo, podrobno preučimo in kritično presodimo, da pridobimo dragocene in uporabne podatke, na primer za pripravo zgodovinske razstave. Spoznali bomo različne nosilce sporočil o minljivi scenski umetnosti, kot na primer gledališke liste in letake, kostumske in scenske skice, gledališke kritike, pisma, fotografije in druge vire. Delo z zgodovinskim gradivom bomo izkusili na nekaj primerkih, s katerimi bomo rekonstruirali utrinke gledališke preteklosti.

Leta 1867 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Dramatično društvo, kar velja za začetek organiziranega gledališkega delovanja na Slovenskem. Na gledališkem sprehodu bomo sledili razvoju in profesionalizaciji slovenskega gledališča od prvih zametkov do ustanovitve slovenskih narodnih gledališč. Kulturno dediščino gledališča in slovenske dramatike bomo torej odkrivali kar na licu mesta v spreminjajočem se urbanem okolju ter jo umestili v zgodovinski, družbeno-politični in arhitekturni kontekst.

Gledališče Cankarjeve dobe

Na stalni razstavi gledališkega muzeja bomo umestili Ivana Cankarja v zgodovino slovenskega gledališča ter spoznali njegov pogled na ljubljansko družbeno-politično in gledališko življenje poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja. S pomočjo stripa, s katerim postane Cankarjeva dramatika dostopnejša tudi mladim, bomo na ustvarjalen način podrobneje raziskali dramo Hlapci. Spoznali bomo glavne like, jim posodili svoj glas in telo ter se vprašali, kaj se zgodi na koncu, ko angeli omagajo.