S pomočjo stalne razstave udeleženci raziskujejo razvoj gledaliških stavb na Slovenskem in spoznajo značilnosti gledaliških predstav. Nato si izdelajo čisto pravo malo gledališče z lutkami in pripravijo kratke igre.

V delavnici se vrnemo v čas grške antike. Otroci odkrivajo korenine gledališča, kot ga poznamo danes, izvedo, kje in kako so v grškem gledališču uprizarjali igre, in spoznajo antične gledališke maske. Ustvarjajo pisane gledališke maske in ugotovijo, kako se spremeni igra na odru, če nosimo masko.

Potovanje skozi čas se začne v grški antiki, kjer se je rodilo gledališče, kot ga poznamo danes. Na interaktivnem vodstvu učenci spoznajo Talijo in druge muze grške mitologije, si ogledajo različne oblike gledališč, se preizkusijo v gledališkem ustvarjanju in pri tem prepotujejo zgodovino slovenskega gledališča.

Krajšemu vodenemu ogledu sledi domiselno in kreativno samostojno spoznavanje vsebin razstave. V raziskovalni igri se udeleženci podajo na »Hojo za gledališčem«. Po skupinah rešujejo različne naloge in tako raziskujejo zgodovino gledališča na Slovenskem. Ustvarjalne in miselne naloge zahtevajo dobro timsko delo ter hkrati spodbujajo domišljijo, interpretacijo in ustvarjalnost.

Delavnica je namenjena spoznavanju osnov analize in razumevanja gledaliških predstav, ki z gledalcem komunicirajo na različne načine. Udeleženci se tako teoretično kot praktično seznanijo z gledališkimi izrazili, z elementi uprizoritve in s sistemom gledaliških znakov ter z njihovim razvojem skozi zgodovino gledališča. Ob tem spoznajo tudi gledališke poklice.

Na stalni razstavi se udeleženci seznanijo z baročnimi gledališkimi kulisami in odrsko tehniko iz preteklih časov. Nato sami izdelajo vrtljive kulise iz periaktov ter z lutkami na palici pripravijo kratke predstave v tehniki papirnatega gledališča.

Z vodstvom po stalni razstavi udeleženci umestijo Antona Tomaža Linharta v zgodovino slovenskega in evropskega gledališča. Nato se na delavnici na analitičen in ustvarjalen način posvetijo njegovemu dramskemu delu (»Županova Micka« ali »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«). Potrebno je vsaj osnovno znanje Linhartove drame.

Udeleženci se bodo seznanili s Shakespearovo dobo in gledališkim življenjem tega časa. Po sprehodu skozi renesančna gledališča Londona se bo delavnica osredotočila na tragedijo »Hamlet«. Z vsebino drame se bodo udeleženci že predhodno seznanili s pomočjo stripa. Na delavnici se bomo posvetili besedilu in njegovi sporočilnosti ter se vprašali, kaj je gnilega v danski državi. Lahko se pa tudi preskusimo v igranju izbranih prizorov ter aktivno spoznamo lastnosti dramskih likov.

Udeleženci odkrivajo zgodovino gledališča kar na licu mesta. Pod vodstvom se sprehodijo po osrčju Ljubljane, po poti kapucinske procesije iz 17. stoletja, do krajev, kjer so jezuiti nekoč uprizarjali šolske igre in kjer so igrale potujoče gledališke skupine. Na sprehodu izvejo, kje je stalo prvo stalno gledališče v Ljubljani in kateri kulturni hrami iz tistega časa so še danes dejavni.

Na razstavi si bomo ogledali, kako so se prostori gledališča spreminjali skozi čas. Izvedeli bomo, kje so se odvijale verske igre, kje so nastopale potujoče gledališke skupine ter spoznali prve gledališke stavbe na Slovenskem. Skupaj bomo sestavili tloris gledališča in ugotovili, kako so razporejeni gledališki prostori.

Na delavnici bomo raziskovali, kako se je gledališki kostum razvil skozi čas, kako danes nastaja kostum v gledališču ter kakšno sporočilnost lahko ima. Ne smemo pa pozabiti, da je tudi kostum samo kos oblačila, ki pravzaprav zaživi šele z igro. Zato bomo poskusili oživljati kostume in jim z igro dati pomen,  preden se še sami preizkusimo v vlogi kostumografov.

»Vsaka druga umetnost lahko čaka, da jo pretehta in oceni čas; samo gledališka je navezana na trenutke.«  (Oton Župančič) Vendar tudi ti trenutki puščajo sledi, ki jih lahko skrbno zberemo, podrobno preučimo in kritično presodimo, da pridobimo dragocene in uporabne podatke, na primer za pripravo zgodovinske razstave. Spoznali bomo različne nosilce sporočil o minljivi scenski umetnosti, kot na primer gledališke liste in letake, kostumske in scenske skice, gledališke kritike, pisma, fotografije in druge vire. Delo z zgodovinskim gradivom bomo izkusili na nekaj primerkih, s katerimi bomo rekonstruirali utrinke gledališke preteklosti.

Ste se že kdaj vprašali, kdo je bil Ignacij Borštnik ter zakaj se po njem imenujeta osrednji slovenski gledališki festival Borštnikovo srečanje in najpomembnejša gledališka nagrada v Sloveniji? Preko zgodbe posameznika, na katerega je bistveno vplivalo tudi Dramatično društvo v Ljubljani, bomo odkrili takratne gledališke in družbene razmere na Slovenskem. Na izkustveni način, z gibalnimi in govornimi vajami, bomo spoznali tudi poklic in delo gledališkega igralca.

Leta 1867 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Dramatično društvo, kar velja za začetek organiziranega gledališkega delovanja na Slovenskem. Na gledališkem sprehodu bomo sledili razvoju in profesionalizaciji slovenskega gledališča od prvih zametkov do ustanovitve slovenskih narodnih gledališč. Kulturno dediščino gledališča in slovenske dramatike bomo torej odkrivali kar na licu mesta v spreminjajočem se urbanem okolju ter jo umestili v zgodovinski, družbeno-politični in arhitekturni kontekst.

Na stalni razstavi gledališkega muzeja bomo spoznali pogled Ivana Cankarja na ljubljansko gledališko življenje poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja, v katerem je intendant Fran Govekar zagotovo odigral pomembno vlogo. Na ustvarjalen način bomo raziskovali tudi vodilne teme in sporočila izbranih Cankarjevih dramskih del.

V okviru projekta Cankar v stripu so svojo upodobitev dobili tudi Hlapci. Zaradi združitve besede z vizualno podobo je postala Cankarjeva dramatika dostopnejša tudi mladim. Na delavnici bodo udeleženci s pomočjo stripa spoznali glavne like, jim posodili svoj glas in telo ter se vprašali, kaj se zgodi, ko angeli omagajo. Za udeležbo je potrebno vsaj osnovno poznavanje Cankarjeve drame Hlapci.

V Evropskem letu kulturne dediščine razširimo pogled na stalno razstavo z zgodovinskim in evropskim kontekstom. Udeleženci vodstva bodo zgodovinske dogodke in družbeno-politične razmere spoznali skozi oči gledališča, hkrati pa bodo našo odrsko dejavnost preteklih stoletij umestili v širši kontekst.