foto: arhiv SLOGI

SLOGI – Gledališki muzej Muzej

foto: arhiv SLOGI
Odprto

PO–PE od 9. do 17. ure,
SO od 10. do 17. ure.

Cena vodstev in delavnic: od 2 do 2,5 €.

Naslov

Mestni trg 17,
1000 Ljubljana

Telefonska številka

T: 01 241 58 00,
T: 01 241 58 18

Stalne razstave

  • Hoja za gledališčem. Od jezuitov do Cankarja

    Stalna razstava Slovenskega gledališkega inštituta osvetljuje pot, ki jo je slovensko gledališče prehodilo od najzgodnejših začetkov v 17. stoletju. Takrat se je s prihodom jezuitov na Slovensko začelo svetno gledališče, v katerem se je že slišala slovenska beseda. Vsebinski sklop zaključuje krstna uprizoritev Cankarjeve drame Jakob Ruda (uprizorili so jo 16. marca 1900), ko se je začelo moderno slovensko gledališče. Razstava predstavlja začetke in osrednje tokove gledališča v Sloveniji, njegovo vpetost v evropska kulturna dogajanja in njegovo vlogo pri oblikovanju slovenske nacionalne zavesti.

Občasne razstave

  • O poteh k "najlepši iznajdbi človeškega duha" na Slovenskem. Mejniki v razvoju Dramatičnega društva v Ljubljani (23.3. - 10.1.2018)

    Dramatično društvo v Ljubljani (ustanovljeno l. 1867) je začetnik slovenskega gledališča moderne dobe. V svojem razvoju od leta 1867 do 1920 prehodi petdesetletno pot skozi dobo institucionalizacije in profesionalizacije slovenskega gledališča in jo sklene v letu 1920, ko nastopi nova razvojna stopnja, doba evropeizacije (1920‒1945).

    Razstava, ki jo v Slovenskem gledališkem inštitutu pripravljamo ob 150-letnici ustanovitve Dramatičnega društva v Ljubljani, se osredotoča na prvih petdeset let delovanja Dramatičnega društva, pri čemer skuša osvetliti pomembne in odločilne mejnike na njegovi razvojni poti. Prvi mejnik na njej je bilo vsesplošno prepričanje, ki se je na začetku druge polovice 19. stoletja rodilo med slovenskimi razumniki, da Slovenci potrebujemo svoje, slovensko gledališče.  A še prej je prelomne narave vsa poprejšnja gledališka zgodovina, od Trubarjevega dialoga med očetom in sinom v Abecedniku prek gledališča jezuitov in kapucinov do Linharta in po njem Drabosnjaka  ter vzporedno: od gostujočih innsbruških komedijantov in laških operistov do stoletnega predhodništva nemškega gledališča (ustanovljenega l. 1765). Močan je zgled Antona Tomaža Linharta kot pionirja slovenskega gledališča moderne dobe in zgodnjega predhodnika Dramatičnega društva. Vsi ti elementi so skupaj s splošnimi gledališkimi zgledi in vplivi časa (opaženimi pri večjih narodih) ter pomladjo narodov (l. 1848) porodili razširjeno zavest o nujnosti ustanovitve narodnega gledališča pri Slovencih. Razstava evidentira in utemeljuje dvanajst prelomnih fenomenov v razvoju Dramatičnega društva ‒ od zametkov Društva med Metternichovim in Bachovim absolutizmom (1848 do 1851) do nastanka slovenskega gledališča kot javne družbene ustanove oziroma začetka njegove evropeizacije (l. 1920).

    Ilustrativno gradivo zajema rokopisne dokumente, portrete zaslužnih snovalcev Dramatičnega društva in gledališčnikov tistega časa, gledališke kritike, plakate in letake, stare fotografije in razglednice, pomembne knjige tistega časa, maketi dveh najpomembnejših gledališč itn. Razstavni eksponati, katerih last in hramba nista posebej omenjeni, so iz fonda Slovenskega gledališkega inštituta.

Pedagoški programi

  • Moje gledališče v malem

    S pomočjo stalne razstave udeleženci raziskujejo razvoj gledaliških stavb na Slovenskem in spoznajo značilnosti gledaliških predstav. Nato si izdelajo čisto pravo malo gledališče z lutkami in pripravijo kratke igre.

    | V, OŠ/1 |
  • Gledališke maske

    V delavnici se vrnemo v čas grške antike. Otroci odkrivajo korenine gledališča, kot ga poznamo danes, izvedo, kje in kako so v grškem gledališču uprizarjali igre, in spoznajo antične gledališke maske. Ustvarjajo pisane gledališke maske in ugotovijo, kako se spremeni igra na odru, če nosimo masko.

    | V, OŠ/1 |
  • Po stopinjah Talije

    Potovanje skozi čas se začne v grški antiki, kjer se je rodilo gledališče, kot ga poznamo danes. Na interaktivnem vodstvu učenci spoznajo Talijo in druge muze grške mitologije, si ogledajo različne oblike gledališč, se preizkusijo v gledališkem ustvarjanju in pri tem prepotujejo zgodovino slovenskega gledališča.

    | OŠ/1 |
  • Gledališki detektivi

    Krajšemu vodenemu ogledu sledi domiselno in kreativno samostojno spoznavanje vsebin razstave. V raziskovalni igri se udeleženci podajo na »Hojo za gledališčem«. Po skupinah rešujejo različne naloge in tako raziskujejo zgodovino gledališča na Slovenskem. Ustvarjalne in miselne naloge zahtevajo dobro timsko delo ter hkrati spodbujajo domišljijo, interpretacijo in ustvarjalnost.

    | OŠ/2, 3, SŠ |
  • Znaki v gledališču

    Delavnica je namenjena spoznavanju osnov analize in razumevanja gledaliških predstav, ki z gledalcem komunicirajo na različne načine. Udeleženci se tako teoretično kot praktično seznanijo z gledališkimi izrazili, z elementi uprizoritve in s sistemom gledaliških znakov ter z njihovim razvojem skozi zgodovino gledališča. Ob tem spoznajo tudi gledališke poklice.

    | OŠ/2, 3, SŠ |
  • Baročne odrske čarovnije

    Na stalni razstavi se udeleženci seznanijo z baročnimi gledališkimi kulisami in odrsko tehniko iz preteklih časov. Nato sami izdelajo vrtljive kulise iz periaktov ter z lutkami na palici pripravijo kratke predstave v tehniki papirnatega gledališča.

    | OŠ/2, 3, SŠ |
  • Ta veseli dan v gledališkem muzeju

    Z vodstvom po stalni razstavi udeleženci umestijo Antona Tomaža Linharta v zgodovino slovenskega in evropskega gledališča. Nato se na delavnici na analitičen in ustvarjalen način posvetijo njegovemu dramskemu delu (»Županova Micka« ali »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«). Potrebno je vsaj osnovno znanje Linhartove drame.

    | OŠ/3, SŠ |
  • Elizabetinsko gledališče

    Udeleženci se bodo seznanili s Shakespearovo dobo in gledališkim življenjem tega časa. Po sprehodu skozi renesančna gledališča Londona se bo delavnica osredotočila na tragedijo »Hamlet«. Z vsebino drame se bodo udeleženci že predhodno seznanili s pomočjo stripa. Na delavnici se bomo posvetili besedilu in njegovi sporočilnosti ter se vprašali, kaj je gnilega v danski državi. Lahko se pa tudi preskusimo v igranju izbranih prizorov ter aktivno spoznamo lastnosti dramskih likov.

    | OŠ/3, SŠ |
  • Gledališki sprehod po Ljubljani

    Udeleženci odkrivajo zgodovino gledališča kar na licu mesta. Pod vodstvom se sprehodijo po osrčju Ljubljane, po poti kapucinske procesije iz 17. stoletja, do krajev, kjer so jezuiti nekoč uprizarjali šolske igre in kjer so igrale potujoče gledališke skupine. Na sprehodu izvejo, kje je stalo prvo stalno gledališče v Ljubljani in kateri kulturni hrami iz tistega časa so še danes dejavni.

    | OŠ, SŠ |
  • Prostori gledališča

    Na razstavi si bomo ogledali, kako so se prostori gledališča spreminjali skozi čas. Izvedeli bomo, kje so se odvijale verske igre, kje so nastopale potujoče gledališke skupine ter spoznali prve gledališke stavbe na Slovenskem. Skupaj bomo sestavili tloris gledališča in ugotovili, kako so razporejeni gledališki prostori.

    | OŠ |
  • Obleka naredi človeka

    Na delavnici bomo raziskovali, kako se je gledališki kostum razvil skozi čas, kako danes nastaja kostum v gledališču ter kakšno sporočilnost lahko ima. Ne smemo pa pozabiti, da je tudi kostum samo kos oblačila, ki pravzaprav zaživi šele z igro. Zato bomo poskusili oživljati kostume in jim z igro dati pomen,  preden se še sami preizkusimo v vlogi kostumografov.

    | OŠ, SŠ |
  • Po sledeh gledališke zgodovine

    »Vsaka druga umetnost lahko čaka, da jo pretehta in oceni čas; samo gledališka je navezana na trenutke.«  (Oton Župančič) Vendar tudi ti trenutki puščajo sledi, ki jih lahko skrbno zberemo, podrobno preučimo in kritično presodimo, da pridobimo dragocene in uporabne podatke, na primer za pripravo zgodovinske razstave. Spoznali bomo različne nosilce sporočil o minljivi scenski umetnosti, kot na primer gledališke liste in letake, kostumske in scenske skice, gledališke kritike, pisma, fotografije in druge vire. Delo z zgodovinskim gradivom bomo izkusili na nekaj primerkih, s katerimi bomo rekonstruirali utrinke gledališke preteklosti.

    | OŠ/2, 3, SŠ |
  • Srečanje z Borštnikom

    Ste se že kdaj vprašali, kdo je bil Ignacij Borštnik ter zakaj se po njem imenujeta osrednji slovenski gledališki festival Borštnikovo srečanje in najpomembnejša gledališka nagrada v Sloveniji? Preko zgodbe posameznika, na katerega je bistveno vplivalo tudi Dramatično društvo v Ljubljani, bomo odkrili takratne gledališke in družbene razmere na Slovenskem. Na izkustveni način, z gibalnimi in govornimi vajami, bomo spoznali tudi poklic in delo gledališkega igralca.

    | OŠ, SŠ |
  • Priročna knjiga za glediške diletante

    Josip Nolli je leta 1868 napisal priročnik, namenjen predvsem (ljubiteljskim) gledališkim ustvarjalcem ter prijateljem slovenske dramatike nasploh, in z njim želel z osnovnimi navodili spodbuditi razvoj slovenske gledališke umetnosti na celotnem slovenskem ozemlju. Spoznali bomo nekaj njegovih napotkov in se v kontekstu razstave vprašali, kako je dejavnost Dramatičnega društva vplivala na razvoj gledališča in z njim povezane poklice.

    | OŠ, SŠ |
  • Slovenska Talija

    Dramatično društvo v Ljubljani si je ob svoji ustanovitvi pred 150 leti zastavilo cilj, da spodbudi razvoj slovenske dramatike, ustanovi dramatično šolo in skrbi za redne slovenske gledališke predstave. V ta namen je društvo izdajalo tudi zbirko gledaliških iger, izvirnih in prevedenih, pod naslovom Slovenska Talija, kar je spodbudilo razvoj dramske umetnosti in gledališke dejavnosti na Slovenskem. Na delavnici bomo nekaj primerov dramskih del tega obdobja pobližje spoznali.

    | OŠ/2, 3, SŠ |
  • Gledališki sprehod po sledeh Dramatičnega društva

    Leta 1867 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Dramatično društvo, kar velja za začetek organiziranega gledališkega delovanja na Slovenskem. Na gledališkem sprehodu bomo sledili razvoju in profesionalizaciji slovenskega gledališča od prvih zametkov do ustanovitve slovenskih narodnih gledališč. Kulturno dediščino gledališča in slovenske dramatike bomo torej odkrivali kar na licu mesta v spreminjajočem se urbanem okolju ter jo umestili v zgodovinski, družbeno-politični in arhitekturni kontekst.

    | OŠ, SŠ |
Primernosti pedagoških programov - okrajšave:

| V | vrtec

| V/3+ | primerno za otroke od treh let naprej

| OŠ/ 1, 2, 3 | primerno za vsa osnovnošolska triletja

| OŠ/ 6.-7. razred | primerno za šesti in sedmi razred (vseh programov se ne da razdelati točno po triletjih)

| SŠ | srednje šole