V božičnem času smo za otroke pripravili različne delavnice. Za predšolske otroke je na voljo delavnica izrezovanja, barvanja in postavljanja papirnatih figuric za jaslice. Figurice so narejene po originalnih figuricah iz jaslic iz začetka 20. stoletja. Za šolske otroke smo pripravili delavnico peke in krašenja medenjakov  in delavnico izdelovanja okraskov iz slame za novoletno jelko.

Za vüzenske delavnice smo pripravili pester program. Izbirate lahko med pritrkavanjem na zvon, hojo s hoduljami, izdelovanjem velikonočnega zajčka iz koruznega ličja in izdelovanjem remenk z batik tehniko.

Učenci si ogledajo Kološev kabinet umetniške fotografije in spoznajo pojem realistične in eksperimentalne fotografije. Nato izkusijo postopek razvijanja fotografij v temnici: na fotopapirju sestavijo lastno kompozicijo, jo razvijejo ter si izdelajo eksperimentalno fotografijo.

Učencem predstavimo zgodovino razvoja razglednic in stare razglednice iz izbirke muzeja. Nato z izrezovanjem motivov iz kopij razglednic in z risanjem okrasnih okvirčkov izdelajo svojo razglednico po vzoru razglednic iz začetka 20. stoletja, ko so le-te bile oblikovno najlepše.

Učenci iz deščic in količkov, ki predstavljajo pomanjšane dele rimskega vodnjaka, razstavljenega na stalni razstavi, sestavijo uporabno leseno škatlico, v katero lahko odlagajo pisala. Deščice lahko tudi pobarvajo.

Učencem se predstavijo različne vloge, ki jih je klobuk imel v preteklosti, od tega, da je varoval ljudi pred zunanjimi vplivi do dejstva, da se je s klobuki izkazoval družbeni položaj ljudi. Učenci nato izdelajo klobuk iz časopisnega papirja in ga okrasijo z okraski, ki jih izdelajo.

Kakšna svetila so uporabljali v časih pred izumom električne žarnice? Odgovor na to vprašanje otrokom prikažemo s pomočjo kopij svetil iz naših muzejskih zbirk. V temi bomo prižgali svetila iz različnih obdobij: antično oljenko, srednjeveško svetilko, čelešnik in laterno ter ugotavljali, kakšno svetlobo so posamezna svetila nudila. Učno uro zaključimo z iskanjem originalnih svetil na stalni razstavi.

Ob rekonstrukciji dela cimprače in njenih notranjih prostorov otroci spoznajo pojem cimprače. Predstavimo jim črno kuhinjo in ižo ter skupaj ugotavljamo, zakaj so stene v kuhinji črne. Ob izbranih predmetih otroci spoznajo, kje in kaj so nekdaj kuhali, iz česa so jedli. Na koncu prisluhnejo pogovoru med dedkom in vnukom Vančekom.

Učenci spoznajo muzej skozi delo različnih strokovnjakov, ki delujejo v muzeju. Tako npr. ob prazgodovinski zbirki predstavimo arheologa in njegovo delo ter predmete, ki jih proučuje, ob zbirki starih razglednic delo zgodovinarja ipd. Pokukamo pa tudi v restavratorsko delavnico, kjer si ogledajo delček postopka konserviranja/restavriranja predmeta, ki je času obiska učencev v obdelavi.

Bivališča ljudi so se skozi čas ves čas spreminjala, kar učenci na nazoren način ob primerih rekonstrukcij spoznajo na učni uri. Ogledajo si bivališče v prazgodovini, spoznajo bivanjsko kulturo na gradovih in dvorcih ter začasno bivališče turških vojakov. Cimprače so bile dom večini prebivalstva v Pomurju na začetku 20. stoletja, a v času med obema svetovnima vojnama bivanjska kultura postopoma postane sodobnejša, kar prikazuje značilni interier spalnice iz medvojnega časa. Učna ura se zaključi z ogledom dnevne sobe iz 60-ih let 20. stoletja

Kakšen je izvor Miklavža, Božička in Dedka mraza, treh značilnih decembrskih obdarovalcev? Učenci odgovor na to vprašanje izvedo na učni uri, na kateri spoznajo še eno, danes že izumrlo, decembrsko obhodnico. Čas izvajanja: 5.-23. december 2016

O prvih neznanih prebivalcih naše pokrajine nam pripovedujejo več tisoč let stari predmeti na razstavi. Naštejemo nekaj krajev v Pomurju, kjer so obstajala prazgodovinska naselja. Učenci ugotavljajo materiale, tehnike izdelave, namembnost teh najstarejših predmetov in opravijo poskus vrtanja luknje v kamen. Spoznajo, v kakšnih skupnostih in bivališčih so najstarejši prebivalci Pomurja živeli, kaj so jedli, katere obrti so obvladali, v kaj so verjeli.

Na učni uri si ogledamo značilne predmete rimske kulture na razstavi: oljenko, rimske novce, predmete iz stekla ter podrobnost na enem kosu keramike – okras v podobi Amorja, rimskega boga ljubezni. Izpostavimo pa še posebno obliko nagrobnega spomenika – gomilo ter dva tisoč let stari rimski vodnjak. Učno uro zaključimo z ogledom rimskega nagrobnika na grajskem stopnišču, na katerem so natančno izklesani trije davni prebivalci iz tega časa.

Učenci spoznajo posamezne gradove v Prekmurju in rodbine, ki so najdlje živele v njih. Ogledajo si rekonstrukcijo odpadne jame, odkrite pri soboškem gradu in ob ogledu originalnih koščkov iz jame ugotavljajo, kakšne predmete so te črepinje nekoč sestavljale. Na dveh portretih grofov Szápáry učenci spoznajo zunanji videz plemičev. Učno uro zaključimo v baročnem salonu, prostoru, ki je v največji meri ohranil svojo izvirno podobo iz časov, ko so v gradu živeli grofi. Ponazorimo sprejem gostov v salonu ter predstavimo dragocene predmete iz zapuščine družine Szápáry.

Učenci si ogledajo značilna orožja turške vojske (jatagani, karabinka, turška sablja) in preberejo del besedila iz t.im Martjanske pogodbe, iz katerega skušajo razbrati, kako so turški vpadi vplivali na tukajšnjo življenje. Spomin na turške vpade se je ohranil v ljudskem slovstvu, zato učencem pripovedujemo nekaj pripovedk.

Prekmurski protestantski pisci so zaslužni za izid prve tiskane knjige v prekmurščini, ki so ji sledile še druge, prav tako v knjižni prekmurščini. Učenci prisluhnejo avdio posnetku odlomka iz Predgovora v knjigi Nouvi zakon, avtorja Štefana Küzmiča ter mu sledijo v zapisani obliki, nato prekmurski knjižni jezik primerjajo s slovenskim knjižnim jezikom

Najbolj imeniten notranji prostor v soboškem dvorcu je baročni salon. Učenci doživijo baročno vzdušje, ki ga najbolj izrazito ustvarijo baročne stenske slikarije. Te so primer iluzionističnega slikarstva. Na primerih stenskih slikarij, likovnih del in notranje opreme spoznajo značilnosti baroka v vsem njegovem sijaju.

Učenci se ob izbranih muzejskih predmetih seznanijo s pospešenim razvojem urbanizma in arhitekture v Pomurju v drugi polovici 19. stoletja. Z opazovanjem muzejskih predmetov ugotavljajo, katere gospodarske panoge so se v tem času. Prav tako spoznajo, da je slovensko narodno prebujanje odmevalo tudi pri nas, saj se je v tem času pojavil izraz »Pomurje«.

Učno uro začnemo z letom 1918, ko se konča prva svetovna vojna in razpade Avstroogrska monarhija. Učenci spoznajo nestabilne politične razmere v letu 1919 v Prekmurju ter gospodarsko in družbeno življenje v medvojnem času, za katerega so značilna izseljevanja v ZDA. Zavrtimo in prisluhnemo tudi gramofonu, ki so ga izseljenci iz ZDA poslali domačim v Prekmurje. Nato se seznanijo z okupacijo v času druge svetovne vojne in tragično usodo prekmurskih judov. Na podlagi razstavljenih predmetov ugotavljajo značilnosti povojne družbe in na ambientalni postavitvi dnevne sobe naštevajo novosti, ki so se v povojnem času vpeljale v vsakdanje življenje.

Kakšne so bile igre in igrače v otroštvu naših dedkov in babic? Otroci odgovor dobijo in doživijo na delavnici, kjer takšne igrače izdelajo in se z njimi ter drugimi starimi igračami igrajo (brnkefca, marjanca, hoja s hoduljami itn.)

Gradovi in dvorci niso vsakdanje zgradbe, ampak več stoletij stare stavbe z mogočno gradbeno zasnovo. Učenci na podlagi opazovanja severne strani soboškega gradu, ki je najbolj reprezentativna, grad razčlenijo na posamezne geometrijske like, jih izrežejo iz papirja in jih s tehniko kolaža sestavijo v obliko gradu ter z barvicami narišejo njegove detajle. Poleg prepoznavanja geometrijskih likov v konkretni zgradbi spoznajo stavbne značilnosti soboškega gradu.

Originalni motivi iz starih šablon, s katerimi so pleskarji v Pomurju nekdaj pleskali na stene sob, so v okviru delavnice uporabljeni kot šablona za izdelavo odtisov na papir ali na bombažne majice.

Otroci s sestavljanjem deščic spoznajo način gradnje cimpranih hiš, končni izdelek pa je večnamenska šatulja.

Učenci prejmejo poseben muzejski delovni zvezek v dveh jezikih (slovenščina, madžarščina) in dveh narečjih (porabsko, hetiško narečje), ki na zanimiv način nudi spoznavanje domače kulturne dediščine in kulturne dediščine naših sosedov. Vsebuje šest tematskih poglavij: muzej in muzejski predmeti, ljudsko stavbarstvo, ljudska prehrana, ljudska noša, ljudska glasba in ljudske otroške igre. Učencem predstavimo izbrano temo in ob tem skupaj rešujemo igrive naloge v delovnem zvezku. Delavnico še popestrimo z igro s kartami Spomin na drugačen način in z interaktivno aplikacijo. Oba navedena pripomočka sta prav tako oblikovana v programu Doživetje prostora.

Na delavnici učenci iz gline izdelajo kopijo bakrenodobne skodelice, ki so jo arheologi izkopali pri Krogu. Izdelajo jo s tehniko svaljkanja, kot so izdelovali posode v prazgodovini ter okrasijo z brazdastim vrezom, prav tako značilnim za ta čas.

Učenci na delavnici s pomočjo kalupa izdelajo antično oljenko iz gline - svetilko na olje, ki so jo v naše kraje prinesli Rimljani. Predstavi se jim čas rimskega antičnega obdobja v Pomurju.

Predstavitev tkanja s tkalsko deščico. Na delavnici si učenci stkejo svoj lasten izdelek: zapestnico ali knjižno kazalo.