Učna ura se navezuje na učni program osnovnih šol pri predmetu zgodovina, kjer učenci podrobneje spoznajo različne vrste zgodovinskih virov, natančneje materialne vire.
Učenci spoznajo arheološko delo na terenu in v muzeju. Spoznajo arheološki delovni proces ter drobne najdbe, ki se najpogosteje ohranijo na izkopavanjih. Prav tako se seznanijo z arheološkimi ostalinami v bližnji okolici. Rešijo še delovni list.

Arheološka delavnica, na kateri udeleženci spoznajo restavratorsko-konservatorsko delavnico in delo muzejskega restavratorja. Spoznajo različne tipe rimskih lončenih posod in kaj so Rimljani  ponudili v njih. V praktičnem delu poskušajo lončene skodelice sestaviti in zlepiti v prvotno obliko.

Arheološka delavnica, kjer udeleženci spoznajo, kako je potekalo šolanje v rimskem času, s čim so rimski učenci pisali in kaj so pisali. V praktičnem delu izdelajo tablice, ki so jih Rimljani uporabljali za beležke ali pisma. To so bile pravokotne tablice s privzdignjenim robom in prevlečene s slojem iz mehkega voska. Zaradi lažje izdelave so v našem primeru tablice iz kaširne pene. V strjen vosek  udeleženci vpraskajo izbrani latinski izrek.

Arheološka delavnica, kjer udeleženci spoznajo načine oblikovanja in okraševanja posod. Izvedo, katere podatke skriva keramično posodje. V praktičnem delu poskušajo narediti posode s tehniko svaljkov ali s tehniko ščipanja. Izdelajo si glinene pečate, s katerimi okrasijo unikatne kose.

Kuharska delavnica, kjer udeleženci spoznajo osnove rimske kuhinje in  katera živila, sadeže in začimbe so uporabljali pri kuhi. Seznanijo se, da so Rimljani pekli več vrst kruha, kot jih dobimo v današnjih pekarnah. Udeleženci po receptu slavnega rimskega gurmana Apicija sami zmesijo testo za kruh, ki ga spečejo in razrežejo.

Arheološka delavnica, kjer udeleženci spoznajo pogoste motive na rimskih nagrobnih spomenikih. Udeleženci razširijo vedenje o najdenih nagrobnikih na Koroškem ter spoznajo načine pridobivanja marmorja v rimskem času. V praktičnem delu v bloke siporeksa klešejo črke, po rimskih predlogah pa razne motive. Rešijo še delovne liste.

Na arheološki delavnici udeleženci spoznajo, kakšen je bil denar nekoč, kaj so upodabljali na njem. Poiščemo odgovore na mnoga zanimiva vprašanja o denarju, denimo, kaj so Rimljani naredili, ko je primanjkovalo denarja, ter ali so denar tudi ponarejali. V praktičnem delu v glinastem kalupu s poljubnim motivom izdelajo novec iz voska. Rešijo še delovne liste.

Latrunculi je strateška družabna igra, ki so jo igrali že v antični Grčiji in Rimu. Igra naj bi izvirala iz starega Egipta (po nekaterih virih iz Perzije), podobna pa je igri šaha oziroma dame. V latinščini latrunculi pomeni mali razbojniki oziroma igra razbojnikov. V Rimu je bila igra prvič dokumentirana leta 116 pr. Kr. in so jo igrali vse do leta 400 po Kr. Igra vzpodbuja druženje in ustvarjalnost, saj si otroci iz naravnih materialov sami izdelajo pripomočke za igro.