Muzej novejše zgodovine Slovenije Muzej

Odprto

TO–NE od 10. do 18. ure,
državni prazniki zaprto (razen 8. februarja).

junij-avgust
TO, ČE, SO do 20. ure.
Ob ponedeljkih in državnih praznikih zaprto
(razen 8. februarja).

Vstopnina: 2,5 €.

Prost vstop: predšolski otroci, otroci iz socialno šibkih družin, invalidne osebe in spremljevalci skupin.

Cena delavnic: od 1 € do 8 €.
(komplet petih delavnic za maturante).

Cena učnih ur: 2,5 €.

Naslov

Celovška cesta 23,
1000 Ljubljana
    

Telefonska številka

T: 01 300 96 10
F: 01 433 82 44
    

Spletne povezave

Spletni naslov:
www.muzej-nz.si

Spletni naslov pedagoških programov:

http://www.muzej-nz.si/?page_id=972

Informacije

Nataša Robežnik,
natasa.robeznik@muzej-nz.si

Stalne razstave

  • Slovenci v 20. stoletju

    Pregledna razstava slovenske zgodovine od začetka prve svetovne vojne do danes. Razstavna pripoved popelje obiskovalca skozi kaverno iz prve svetovne vojne, mimo Kraljevine SHS do osebnih pripovedi in izkušenj druge svetovne vojne ter naprej v obdobje socializma in industrializacije ter gospodarstva v nekdanji skupni državi Jugoslaviji. Razstava se nadaljuje prek demokratičnega vrenja v osemdesetih do osamosvojitve v devetdesetih in življenja v samostojni Sloveniji in se konča z vstopom v Evropsko unijo in predsedovanjem Slovenije EU v letu 2008.

Občasne razstave

  • ZAČASNA MEJA. Življenje in hrepenenje v coni A (september 2017 - marec 2018)

    Razstava obeležuje sedemdesetletnico nastanka slovenske zahodne meje in čas Zavezniške vojaške uprave. Leta 1947 v Parizu podpisana mirovna pogodba je določila novo mejo z Italijo. Razstava se bo posvečala vprašanjem pripadnosti in identitete, orisu odnosov in življenju ljudi ob meji. Kako nastane meja? Meja je tu razumljena večplastno, kot državna meja, prostorska meja, časovna meja med tem, kar se je zgodilo, in današnjim pomenom dogodkov v 20. stoletju. Predstavljeni bodo dogodki, ki so se na tem območju zgodili pred nastankom meje, vplivali na oblikovanje identitete posameznika in skupnosti ter kako se te izkušnje kristalizirajo v spominskih naracijah in obmejnih komemoracijskih praksah danes. Življenjske pripovedi ljudi, ki na tem območju živijo, bodo prepletale spomine na prvo in drugo svetovno vojno ter obdobje Zavezniške vojaške uprave. Obravnavali bomo tudi odnos med spomini in zgodovino.

    Učne ure: Slovenci v prvem desetletju po drugi svetovni vojni, Jaz in mi: Človekove pravice in sodobna družba, Slovenska zahodna meja skozi 20. stoletje, Multikulturnost in nacionalne meje (vse za OŠ/3, SŠ)

    Vodenje: Pregledno vodenje po občasni razstavi (OŠ/2, 3, SŠ), Osamosvojitev Republike Slovenije(OŠ/3, SŠ)

    Delavnice: Muzejski predmet spregovori, Kako nastane mesto? Gradnja Nove Gorice (vse za V/4+, OŠ/1, 2)

    | V/4+, OŠ/1, 2, 3, SŠ |

Pedagoški programi

  • Pregledno vodenje po razstavi Slovenci v 20. stoletju

    Klasično vodenje prek pogovorov ob ključnih dogodkih prejšnjega stoletja otrokom in mladostnikom približa slovensko zgodovino od začetka 20. stoletja do danes. Mogoči so tudi delovni listi, prilagojeni starosti otrok, in vodeni ogledi, osredotočeni na posamezno zgodovinsko obdobje.

    | OŠ/2, 3, SŠ |
  • Veste, kaj je muzej?

    Muzejski pedagog z različnimi vprašanji aktivno vključi otroke v pogovor o muzeju. Otroci spoznajo, kaj je muzej, kaj hrani, kako pridejo predmeti v muzej in kaj z njimi počnemo v muzeju. Obisk obsega sprehod skozi stalno razstavo in ustvarjalno delavnico, na kateri izdelamo računalnik.

    | V/4+, OŠ/ 1 |
  • Kaj sta počela babica in dedek, ko sta bila mlada?

    Aktivna delavnica, kjer se igramo stare, že pozabljene otroške igre, kot so Pekel ali nebesa, Zvezde metat, Ali je kaj trden most, Leti, leti in druge. Z igrami spodbujamo gibalne spretnosti in otroško ustvarjalnost. Izdelke, narejene na delavnici, otroci odnesejo domov. Delavnica lahko gostuje v vašem vrtcu ali na vaši šoli.

    | V/4+, OŠ/1 |
  • Še veste, kako so nekoč živeli?

    Aktivna delavnica, kjer se igramo stare, že pozabljene otroške igre, kot so Pekel ali nebesa, Zvezde metat, Ali je kaj trden most, Leti, leti in druge. Z igrami spodbujamo gibalne spretnosti in otroško ustvarjalnost. Izdelke, narejene na delavnici, otroci odnesejo domov. Delavnica lahko gostuje v vašem vrtcu ali na vaši šoli.

    | V4+, OŠ/1, 2 |
  • Zgradimo svoje veliko mesto

    V 20. stoletju so se mesta širila in postala velika, z visokimi bloki in stolpnicami. Odkrivali bomo odgovore na vprašanja, zakaj so mesta zrasla in se spremenila, zakaj so gradili bloke in stolpnice. Ali so imeli od nekdaj elektriko in vodo? Izdelali bomo svoje stavbe in skupaj zgradili svoje mesto.

    | V/4+, OŠ/1, 2 |
  • Obleka naredi človeka

    Obleka poleg estetske govorice tudi sporoča, ali smo namenjeni zabavo ali pripravljeni za delo, ali smo premožni ali revni, stari ali mladi. Raziskali bomo vse to in še več ter se zabavali ob starih fotografijah. V drugem delu bomo veselo ustvarjali. Otroci bodo lahko naredili obris svojega telesa in mu narisali stara oblačila, ali pa po svoje »oblekli« prijaznega pravljičnega  kosmatinca.

    | V/4+, OŠ/1, 2 |
  • Ali veste, kakšni so bili včasih avtomobili?

    Ustvarjalna delavnica, na kateri si otroci najprej pogledajo stare fotografije, na katerih so ujeta različna prevozna sredstva. Spoznajo razvoj prometa v prestolnici – od tramvaja do trolejbusa ter starih avtomobilov, kot so »fičo, jugo, stoenka, …« in jih primerjajo z današnjimi avtomobili. Na koncu predšolski otroci s pomočjo svojih prstkov in barv ustvarijo slike prevoznih sredstev, osnovnošolski učenci pa uporabijo svojo domišljijo in narišejo, kakšna prevozna sredstva si predstavljajo čez 100 let.

    | V4+, OŠ/1 |
  • Izdelaj svoja 3D očala

    Ali veste, kako nastane 3D fotografija? Ste si že pogledali kakšno 3D risanko ali film, za katera ste potrebovali prav posebna očala? Na delavnici se pogovorimo, kako nastanejo 3D fotografije, si s pomočjo 3D očal pogledamo nekaj primerkov, na koncu pa izdelate tudi svoja 3D očala.

    | V4+, OŠ/1, 2 |
  • Tehnološki napredek v sodobni dobi

    V 20. stoletju so ljudje odkrili veliko tehničnih novosti, ki so močno spremenile naše vsakdanje življenje. Učenci aktivno in na zabaven način odkrivajo in spoznavajo pomembne izume 20. stoletja ob igrah Pantomime in Nariši ali opiši. O vsakem izumu se pogovorijo in ga še podrobneje spoznajo.

    | OŠ/ 2, 3 |
  • Postanite skrivni vohuni in rešite veliko skrivnost 20. stoletja

    Pripravite se na skrbno varovano nalogo! Odpravili se bomo raziskovat skrivnostne uganke, ki so skrite po muzeju, in razrešili veliko skrivnost. Postali bomo skrivni vohun in raziskovali zgodovino. Ste pripravljeni na izziv?

    | OŠ/2, 3 |
  • Uporabite čute pri raziskovanju zgodovine

    V spoznavanje in raziskovanje zgodovine 20. stoletja bomo vključili interakcijo med predmeti in mladimi. Na učni uri bodo učenci zaznavali predmete neposredno prek lastnega raziskovanja s pomočjo različnih čutil: vida, tipa, sluha in voha. S preprostimi in zabavnimi orodji (preveza čez oči, kartonasti stožci, iskanje podobnih oblik ipd.) bomo pri otrocih budili radovednost in željo po raziskovanju kulturne dediščine.

    | OŠ/2, 3 |
  • Spoznavanje države Republike Slovenije

    V obliki zabavnega nagradnega kviza spoznavamo našo državo, njeno ozemlje in pokrajine ter sosednje države. Ponovimo naše simbole – himno, zastavo in grb. Naučimo se, kdo so slovenske narodne manjšine in kako je Slovenija povezana z Evropsko unijo.

    | OŠ/2, 3 |
  • Časovnica

    Učna ura, na kateri učenci ali dijaki sami sestavijo časovni trak zgodovine 20. stoletja. Dodajajo ključne politične, gospodarske in kulturne dogodke, fotografije in izume. Tako lažje vizualizirajo sočasnost dogodkov, se o njih pogovorijo in si tudi več zapomnijo. Učenci ali dijaki ponovijo snov, pridobijo vizualen pregled posameznega obdobja in se bolje časovno orientirajo. Delavnico priporočamo vsem skupinam, ki si bodo ogledale stalno razstavo.

    | OŠ/2, 3, SŠ |
  • Razvoj slovenskega naroda v 20. stoletju

    Na učni uri analiziramo in primerjamo položaj slovenskega naroda v različnih obdobjih 20. stoletja. Pregledamo ključne okoliščine in dogodke, primerjamo reševanje mejnih vprašanj, položaj manjšin, zamejcev, zdomcev in izseljencev.

    | OŠ/3, SŠ |
  • Slovenci v obdobju prve svetovne vojne

    Na učni uri ob delu z zgodovinskimi viri podrobno spoznamo obdobje prve svetovne vojne. Primerjamo vzroke in povod za začetek vojne, na zemljevidu pokažemo, kje so se bojevali slovenski vojaki, pojasnimo določila in posledice tajnega Londonskega sporazuma s poudarkom na soški fronti, se pogovorimo o vplivu vojne na civilno prebivalstvo in razložimo okoliščine nastanka Države SHS.

    | OŠ/3, SŠ |
  • Slovenci med drugo svetovno vojno

    Na učni uri ob delu z zgodovinskimi viri podrobno spoznamo obdobje druge svetovne vojne. Ob razkosanem zemljevidu slovenskega ozemlja opišemo življenje pod vsemi štirimi okupatorji, pojasnimo odnos Slovencev do okupacije, nastanek NOB, se pogovorimo o položaju civilnega prebivalstva v obdobju pomanjkanja, omenimo državljansko vojno in zaključne boje druge svetovne vojne na slovenskem ozemlju.

    | OŠ/3, SŠ |
  • Druga svetovna vojna na Slovenskem malo drugače

    Učna ura s poudarki na naslednjih temah: okupacija in delitev slovenskega ozemlja, raznarodovanje in potujčevanje, neenotnost Slovencev, OF, koncentracijska taborišča, osvobajanje slovenskega ozemlja ter zaključne operacije. Učenci v skupinah s pomočjo pisnega in fotografskega gradiva po temah oblikujejo plakate in jih predstavijo drugim učencem v skupini. Gradivo je prilagojeno različnim starostnim skupinam. Plakate lahko odnesete s seboj  v šolo in jih uporabite za ponovitev snovi.

    | OŠ/2, 3, SŠ |
  • Dešifriranje sporočil

    Delavnica je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu podrobneje spoznamo nemški šifrirni stroj Enigmo in njene kriptografske značilnosti. V drugem delu učenci in mladostniki sami in s pomočjo pripomočkov dešifrirajo dve šifrirani besedili.

    | OŠ/2, 3, SŠ |
  • Taboriščni sistemi med 2. svetovno vojno ter ogled pričevanja preživele taboriščnice

    Učence bomo najprej seznanili s splošnimi sistemi in vrstami koncentracijskih taborišč, potem sledi poudarek na zgodbah, ki so predstavljene na razstavi Pot domov in zajemajo čas druge svetovne vojne. Pogovorili se bomo tudi o vračanju posameznikov po svetovni vojni in repatriacijskih bazah, v katere so bile vključene različne skupine. Po koncu vam ponujamo še možnost ogleda video posnetka - pričevanje preživele taboriščnice ga. Erike Fürst, ki je bila v koncentracijskem taborišču Auschwitz.

    | OŠ/3, SŠ, maturanti |
  • Spreminjanje načina življenja Slovencev po drugi svetovni vojni

    Na učni uri primerjamo značilnosti življenja v Sloveniji v posameznih obdobjih po drugi svetovni vojni z vidika gospodarskega delovanja, družbene organizacije, rastoče blaginje in potrošništva ter spoštovanja in kršenja človekovih pravic. Ocenjujemo tudi možnosti in pomen izobraževanja, kulturnega delovanja in športnega ustvarjanja.

    | OŠ/3, SŠ |
  • Življenje Slovencev v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja

    Učna ura, ki ob delu z zgodovinskimi viri obravnava obdobje socializma. Spoznali bomo, kako so spremembe v gospodarskem, političnem in kulturnem življenju vplivale na spreminjanje načina življenja Slovencev v 60. in 70. letih preteklega stoletja. Med drugim bomo govorili o politični krizi, gospodarskih reformah, spremembah ustave, o »liberalističnem« gospodarskem in političnem konceptu, spremenjenem odnosu med cerkvijo in državo, vplivu zahoda, študentskem gibanju, delegatskem sistemu in dogovorni ekonomiji.

    | OŠ/3, SŠ |
  • Kaj mi povedo zgodovinski viri?

    Nova učna ura, ki bo učencem in dijakom pomagala pri učenju uporabe zgodovinskih virov pri vsakdanjem učenju. Na učni uri bodo z branjem fotografij razvili vizualno pismenost, z branjem grafov in izsekov člankov pa spretnost zbiranja in izbiranja, analize, sinteze, kritične presoje vrednosti in uporabnosti informacij, ki jih lahko razberejo iz zgodovinskega vira. Vsebine bodo vzete iz slovenske zgodovine 20. stoletja.

    | OŠ/3, SŠ |
  • Slovenska zgodovina 20. stoletja za maturante

    Intenziven pregled slovenske zgodovine 20. stoletja, vključene v evropske in svetovne okvire. Uporaba zgodovinskih virov: branje in uporaba zemljevidov, analiziranje pisnih virov, grafov, slikovnega gradiva, ustnih pričevanj in predmetov, uporaba pravilne strokovne terminologije, podrobna razlaga zgodovinskih dogodkov. Za vsako zgodovinsko obdobje 20. stoletja je pripravljena samostojna učna ura z delovnim zvezkom, zato predlagamo celodnevni obisk muzeja (5 ur). Program je oblikovan v skladu s predmetnim izpitnim katalogom za zgodovino. Obravnavana obdobja so: prva svetovna vojna, medvojno obdobje, druga svetovna vojna, prvo desetletje po koncu druge svetovne vojne, demokratizacija in osamosvojitev Slovenije.

    | SŠ |
  • Jaz in mi

    Učna ura, ki vključuje javno razpravo. Na začetku se ukvarjamo s temami, kot so človekove pravice in dileme o človekovih pravicah. Te pravice, ki so zapisane v ustavo in deklaracijo o človekovih pravicah, so ključni stebri vsake demokratične družbe. Vendar nobena pravica ni absolutna. Kaj se zgodi, ko je demokracija na kocki? Kaj se zgodi, ko pridejo temeljne pravice v konflikt med seboj? Med pogovorom se mladi naučijo o temeljnih človekovih pravicah in o njih razpravljajo ob zgodbah in predmetih iz slovenske zgodovine 20. stoletja. Spoznanja navežejo na zgodbe, ki jih lahko vsak dan opazijo v njihovi skupnosti. Na učni uri želimo mlade spodbuditi, da oblikujejo svoje mnenje o temah, kot so človekove pravice, rasizem, antisemitizem in strpnost.

    | OŠ/3, SŠ |
  • Pregledno vodenje po razstavi Začasna meja. Življenje in hrepenenje v coni A

    Razstava, ki bo nazorno prikazala nastanek slovenske zahodne meje in bo nadgrajevala učni načrt za osnovne ter srednje šole. Poudarek bo na dogodkih, ki so se na obravnavanem območju dogajali pred nastankom meje in vplivali na kolektivni spomin ljudi, ki na tem ozemlju živijo danes. S pomočjo večperspektivnih zgodovinskih virov bo nastanek zahodne meje prikazan z več vidikov. Na voljo bodo tudi delovni listi, prilagojeni različnim starostnim skupinam. Rdeča nit je odnos do nacionalne identitete ter identitete prostora.

    | OŠ/2, 3, SŠ |
  • Muzejski predmet spregovori

    Delavnica je razdeljena na dva dela. V prvem delu bomo z opazovanjem, raziskovanjem in pogovorom podrobno spoznali 5 najbolj reprezentativnih predmetov na razstavi in zgodbo, povezano z njimi. V raziskovanje bomo vključili čim več čutil. V drugem delu delavnice, na katerem bo večji poudarek, bodo otroci ali učenci izbran predmet izdelali v določeni likovni tehniki.

    | V/4+, OŠ/1, 2 |
  • Kako nastane mesto? Gradnja Nove Gorice

    Ob oljni sliki Toneta Kralja z naslovom Gradnja Nove Gorice bomo spoznali, zakaj in kako so zgradili eno izmed najmlajših slovenskih mest. Skupaj bomo postavili mesto iz papirja. Vsak otrok bo izdelal svojo zgradbo (železniško postajo, tovarne, stanovanjske bloke, avtobusno postajo, zdravstveni dom, gasilsko postajo, nakupovalni center itd.), ki bodo skupaj tvorile mesto.

    | V/4+, OŠ/1, 2 |
foto: Nina Sotelšek

enota Brestanica Muzej

foto: Nina Sotelšek
Odprto

od oktobra do marca
TO–PE 10.00–16.00,
SOB 10.00–17.00,
NE
13.00–17.00,
od aprila do septembra
TO–SO 10.00–18.00, NE 13.00–18.00,
1. januarja, 1. novembra ter 24., 25., 26. in 31. decembra zaprto.
    

Vstopnina: 2,5 €.


Naslov

Brestanica

Telefonska številka

T: 07 620 42 18

Informacije

Irena Fürst 
041 660 396,
07 620 42 18    

Nedaleč od Krškega leži ob sotočju reke Save in potoka Brestanica kraj Brestanica, nekoč imenovan Rajhenburg. Muzej novejše zgodovine Slovenije ima na gradu Rajhenburg muzejsko enoto. V letu 2013 je bilo na gradu tudi odprtje nove razstave s prikazom življenja in dela menihov trapistov, v oktobru 2014 pa bo vrata odprla prenovljena razstava o izgonu Slovencev v času druge svetovne vojne.

Stalne razstave

  • Slovenski izgnanci (1941 - 1945)

    Razstava prikazuje okupacijo Slovenije, potujčevanje in množičen izgon Slovencev iz matične v druge dežele. Prikazani so tudi storilci, ki so dajali smernice za uničenje slovenskega naroda kot etnične enote. Ob predstavitvi življenja v taboriščih je posebna pozornost namenjena otroški izkušnji doživljanja taboriščnega življenja, saj so otroci predstavljali velik odstotek žrtev, pregnanih iz svojega matičnega družinskega okolja. Razstava je posvečena prihodu izgnancev domov in njihovemu vključevanju v novo socialistično družbo, njen odnos do izgnancev, spominu na izgnanstvo ter ustanovitvi njihovega društva. Na razstavi se predvajajo tudi spomini in pričevanja posameznikov, ki s svojo zgodbo pričajo o življenju izgnancev med drugo svetovno vojno.

  • Trapisti v Rajhenburgu

    Razstava je prikaz življenja in dela menihov trapistov, ki so imeli edini samostan tega reda prav v Rajhenburgu, danes Brestanici. Držali so se reka »moli in delaj«. Bili so strog meniški red v katerem je veljala stroga prepoved pogovarjanja. Po drugi strani pa so bili zelo napredni, saj so prinesli v okolje svojega samostana veliko novosti in napredka. Bili so prvi proizvajalci čokolade na Slovenskem.

  • Kazenske ustanove na gradu Rajhenburg

    Razstava Kazenske ustanove na gradu Rajhenburg, 1948-1966 predstavlja obdobje gradu Rajhenburg v času od 1948-1966, ko je bilo v gradu ali objektih vezanih na grad več kazenskih ustanov. Kot prvi je bil leta 1948 ustanovljen Kazensko poboljševalni dom (KPD) za ženske. Vanj so 30. junija 1948 pripeljali zapornice iz KPD Begunje na Gorenjskem. Tri četrtine je bilo političnih zapornic, ena četrtina pa kriminalk, obdolženih različnih kriminalnih dejanj. 15. junija 1956 je bil KPD za ženske ukinjen in obsojenke so v mesecu juliju 1956 premestili v KPD Ig pri Ljubljani.

    4. septembra 1956 je bil ustanovljen KPD Brestanica odprtega tipa za moške obsojence, ki je bil 13. januarja 1959 ukinjen kot samostojni zavod in namesto njega je bilo organizirano delovno naselje KPD Dob z režimom odprtega tipa. Deloval je do ukinitve 15. julija 1963.

    11. marca 1957 je bilo v gradu urejeno taborišče za madžarske begunce, ki so po revoluciji oktobra 1956 bežali iz Madžarske. To taborišče je bilo ukinjeno 1. novembra 1957, konec leta pa je bila v gradu ustanovljena Sprejemna postaja Brestanica kot baza za sprejem tistih, ki so bili prijeti ob poskusu ilegalnega prehoda čez zahodno mejo. Leto pozneje, leta 1958, pa je bil za obdelavo prebežnikov iz drugih republik FLRJ v gradu ustanovljen tudi Zvezni zbirni center, ki je deloval na gradu vse do konca aprila 1966.

    Zbirko dopolnjujejo pričevanja političnih zapornic in zapornika Sprejemne postaje Brestanica. Na ogled so tudi originalni dokumenti in predmeti, fotografsko gradivo pa je skupaj z zgodbami obsojenih na ogled na računalniku v zbirki.

Primernosti pedagoških programov - okrajšave:

| V | vrtec

| V/3+ | primerno za otroke od treh let naprej

| OŠ/ 1, 2, 3 | primerno za vsa osnovnošolska triletja

| OŠ/ 6.-7. razred | primerno za šesti in sedmi razred (vseh programov se ne da razdelati točno po triletjih)

| SŠ | srednje šole