Muzej novejše zgodovine Slovenije Muzej

Odprto

TO–NE od 10. do 18. ure,

Ob ponedeljkih in državnih praznikih zaprto
(razen 8. februarja).

Vstopnina: 2,5 €.

Prost vstop: predšolski otroci, otroci iz socialno šibkih družin, invalidne osebe in spremljevalci skupin.

Cena delavnic: od 1 € do 8 €.
(komplet petih delavnic za maturante).

Cena učnih ur: 2,5 €.

Naslov

Celovška cesta 23,
1000 Ljubljana
    

Telefonska številka

T: 01 300 96 10
F: 01 433 82 44
    

Spletne povezave

Spletni naslov:
www.muzej-nz.si

Spletni naslov pedagoških programov:

http://www.muzej-nz.si/?page_id=972

Informacije

Nataša Robežnik,
natasa.robeznik@muzej-nz.si

Stalne razstave

  • Slovenci v 20. stoletju

    Pregledna razstava slovenske zgodovine od začetka prve svetovne vojne do danes. Razstavna pripoved popelje obiskovalca skozi kaverno iz prve svetovne vojne, mimo Kraljevine SHS do osebnih pripovedi in izkušenj druge svetovne vojne ter naprej v obdobje socializma in industrializacije ter gospodarstva v nekdanji skupni državi Jugoslaviji. Razstava se nadaljuje prek demokratičnega vrenja v osemdesetih do osamosvojitve v devetdesetih in življenja v samostojni Sloveniji in se konča z vstopom v Evropsko unijo in predsedovanjem Slovenije Svetu EU v letu 2008.

Občasne razstave

  • ZAČASNA MEJA. Življenje in hrepenenje v coni A (september 2017 - marec 2018)

    Razstava obeležuje sedemdesetletnico nastanka slovenske zahodne meje in čas Zavezniške vojaške uprave. Leta 1947 v Parizu podpisana mirovna pogodba je določila novo mejo z Italijo. Razstava se bo posvečala vprašanjem pripadnosti in identitete, orisu odnosov in življenju ljudi ob meji. Kako nastane meja? Meja je tu razumljena večplastno, kot državna meja, prostorska meja, časovna meja med tem, kar se je zgodilo, in današnjim pomenom dogodkov v 20. stoletju. Predstavljeni bodo dogodki, ki so se na tem območju zgodili pred nastankom meje, vplivali na oblikovanje identitete posameznika in skupnosti ter kako se te izkušnje kristalizirajo v spominskih naracijah in obmejnih komemoracijskih praksah danes. Življenjske pripovedi ljudi, ki na tem območju živijo, bodo prepletale spomine na prvo in drugo svetovno vojno ter obdobje Zavezniške vojaške uprave. Obravnavali bomo tudi odnos med spomini in zgodovino.

    Učne ure: Slovenci v prvem desetletju po drugi svetovni vojni, Jaz in mi: Človekove pravice in sodobna družba, Slovenska zahodna meja skozi 20. stoletje, Multikulturnost in nacionalne meje (vse za OŠ/3, SŠ)

    Vodenje: Pregledno vodenje po občasni razstavi (OŠ/2, 3, SŠ), Osamosvojitev Republike Slovenije(OŠ/3, SŠ)

    Delavnice: Muzejski predmet spregovori, Kako nastane mesto? Gradnja Nove Gorice (vse za V/4+, OŠ/1, 2)

    | V/4+, OŠ/1, 2, 3, SŠ |
  • Edi Šelhaus – Retrospektiva (maja 2019 - september 2019)

    Na ogled od 18. 5. 2019 do 29. 9. 2019

    Pregledna razstava fotografij znanega slovenskega fotoreporterja Edija Šelhausa, postavljena ob počastitvi 100. obletnice njegovega rojstva.

    Edi Šelhaus (1919-2011) je bil priča mnogim prelomnim zgodovinskim dogodkom in s kamero v roku beležil slovensko zgodovino. V kar šest desetletij dolgem ustvarjalnem opusu je na fotografski film ujel celotno slovensko zgodovino precejšnjega dela 20. in začetka 21. stoletja. Muzej novejše zgodovine Slovenije hrani večino fotografskega opusa Edija Šelhausa, skupaj okrog 160.000 fotografij. Pri urejanju in dokumentiranju gradiva je med leti 2000 in 2011 sodeloval tudi avtor fotografij.

    Razstava prikazuje oris Šelhausovega življenja in dela. Fotografije so razvrščene v štiri časovna obdobja. Prvo predstavlja Šelhausa kot partizanskega fotoreporterja med letom 1944 in osvoboditvijo maja 1945. V drugem je kot fotoreporter zastopan v Trstu in na Tržaškem (1945-55). V tretjem obdobju je prikazan kot fotoreporter v Sloveniji (1958-72), zaposlen pri časopisih Slovenski poročevalec, pozneje Delo, in nato pri tedniku Tovariš. V zadnje obdobje je uvrščeno njegovo delo po upokojitvi (1973-2011), čas, v katerem se je sam poimenoval »fotoreporter v copatah«.

Pedagoški programi

  • Pregledno vodenje po razstavi Slovenci v 20. stoletju

    Klasično vodenje prek pogovorov ob ključnih dogodkih prejšnjega stoletja otrokom in mladostnikom približa slovensko zgodovino od začetka 20. stoletja do danes. Mogoči so tudi delovni listi, prilagojeni starosti otrok, in vodeni ogledi, osredotočeni na posamezno zgodovinsko obdobje.

    | OŠ/2, 3, SŠ |
  • Veste, kaj je muzej?

    Muzejski pedagog z različnimi vprašanji aktivno vključi otroke v pogovor o muzeju. Otroci spoznajo, kaj je muzej, kaj hrani, kako pridejo predmeti v muzej in kaj z njimi počnemo v muzeju. Obisk obsega sprehod skozi stalno razstavo in ustvarjalno delavnico, na kateri izdelamo računalnik.

    | V/4+, OŠ/ 1 |
  • Kaj sta počela babica in dedek, ko sta bila mlada?

    Aktivna delavnica, kjer se igramo stare, že pozabljene otroške igre, kot so Pekel ali nebesa, Zvezde metat, Ali je kaj trden most, Leti, leti in druge. Z igrami spodbujamo gibalne spretnosti in otroško ustvarjalnost. Izdelke, narejene na delavnici, otroci odnesejo domov. Delavnica lahko gostuje v vašem vrtcu ali na vaši šoli.

    | V/4+, OŠ/1 |
  • Še veste, kako so nekoč živeli?

    Aktivna delavnica, kjer se igramo stare, že pozabljene otroške igre, kot so Pekel ali nebesa, Zvezde metat, Ali je kaj trden most, Leti, leti in druge. Z igrami spodbujamo gibalne spretnosti in otroško ustvarjalnost. Izdelke, narejene na delavnici, otroci odnesejo domov. Delavnica lahko gostuje v vašem vrtcu ali na vaši šoli.

    | V4+, OŠ/1, 2 |
  • Ali so bila mesta vedno tako velika?

    Sprva je bila le cerkev in okoli nekaj hiš. Kasneje je mesto zraslo v veliko mesto, ki so se mu v 20. stoletju priključili bloki, nakupovalna središča, tovarne, zdravstveni domovi, vrtci in šole, obvoznice, kolesarske steze in še mnogo drugega. Skupaj bomo odkrivali odgovore na vprašanja, zakaj so mesta zrasla in se spremenila. Ali so imeli od nekdaj elektriko in pitno vodo? Izdelali bomo svoje stavbe in skupaj zgradili mesto.

    | V/4+, OŠ/1, 2 |
  • Obleka naredi človeka

    Obleka poleg estetske govorice tudi sporoča, ali smo namenjeni na zabavo ali pripravljeni za delo, ali smo premožni ali revni, stari ali mladi. Raziskali bomo vse to in še več ter se zabavali ob starih fotografijah. V drugem delu bomo veselo ustvarjali. Otroci bodo lahko naredili obris svojega telesa in mu narisali stara oblačila, ali pa po svoje »oblekli« prijaznega pravljičnega  kosmatinca.

    | V/4+, OŠ/1, 2 |
  • Uokviri svojo družinsko fotografijo

    Ustvarjalna delavnica, na kateri otroci izdelajo svoj pisan okvir za fotografijo. Družinsko fotografijo prinese vsak otrok sam. Priporočena velikost fotografije je 10 x 15 cm. Preden začnemo ustvarjati, spoznamo, kako so včasih nastale fotografije. Nekatere stare fotografije si skupaj tudi ogledamo.

    | V4+, OŠ/1 |
  • Izdelaj svoja 3D očala

    Ali veste, kako nastane 3D fotografija? Ste si že pogledali kakšno 3D risanko ali film, za katera ste potrebovali prav posebna očala? Na delavnici se pogovorimo, kako nastanejo 3D fotografije, si s pomočjo 3D očal pogledamo nekaj primerkov, na koncu pa izdelate tudi svoja 3D očala.

    | V4+, OŠ/1, 2 |
  • Tehnološki napredek v sodobni dobi

    V 20. stoletju so ljudje odkrili veliko tehničnih novosti, ki so močno spremenile naše vsakdanje življenje. Učenci aktivno in na zabaven način odkrivajo in spoznavajo pomembne izume 20. stoletja ob igrah Pantomime in Nariši ali opiši. O vsakem izumu se pogovorijo in ga še podrobneje spoznajo.

    | OŠ/ 2, 3 |
  • Izdelaj svoj periskop

    Veste, kaj je periskop? Veste, da je »obvaroval« glavo vojakov na fronti? Na razstavi si bomo ogledali originalen periskop, ki ga je v času prve svetovne vojne izumil Slovenec Fridolin Kavčič. Otroci bodo iz papirja izdelali svoj periskop in se z njim veliko zabavali, ko bodo gledali izza vogala.

    | V4+, OŠ/1, 2 |
  • Uporabite čute pri raziskovanju zgodovine

    V spoznavanje in raziskovanje zgodovine 20. stoletja bomo vključili interakcijo med predmeti in mladimi. Na učni uri bodo učenci zaznavali predmete neposredno prek lastnega raziskovanja s pomočjo različnih čutil: vida, tipa, sluha in voha. S preprostimi in zabavnimi orodji (preveza čez oči, kartonasti stožci, iskanje podobnih oblik ipd.) bomo pri otrocih budili radovednost in željo po raziskovanju kulturne dediščine.

    | OŠ/2, 3 |
  • Spoznavanje države Republike Slovenije

    V obliki zabavnega nagradnega kviza spoznavamo našo državo, njeno ozemlje in pokrajine ter sosednje države. Ponovimo naše simbole – himno, zastavo in grb. Naučimo se, kdo so slovenske narodne manjšine in kako je Slovenija povezana z Evropsko unijo.

    | OŠ/2, 3 |
  • Časovnica

    Učna ura, na kateri učenci ali dijaki sami sestavijo časovni trak zgodovine 20. stoletja. Dodajajo ključne politične, gospodarske in kulturne dogodke, fotografije in izume. Tako lažje vizualizirajo sočasnost dogodkov, se o njih pogovorijo in si tudi več zapomnijo. Učenci ali dijaki ponovijo snov, pridobijo vizualen pregled posameznega obdobja in se bolje časovno orientirajo. Delavnico priporočamo vsem skupinam, ki si bodo ogledale stalno razstavo.

    | OŠ/2, 3, SŠ |
  • Določanje slovenskih meja v 20. stoletju

    Učna ura, ki obravnava nastanek veljavne slovenske meje, ki se je spreminjala in postopno oblikovala skozi 20. stoletje. Ob pisnih in slikovnih virih osvetlimo glavne dogodke, ki so vplivali na nastanek meja, in na položaj prebivalstva na spornih mejnih območjih. Pogovorimo se tudi o položaju slovenskega naroda zunaj Slovenije in o položaju manjšine pri nas.

    | OŠ/3, SŠ |
  • Slovenci v obdobju prve svetovne vojne

    Na učni uri ob delu z zgodovinskimi viri podrobno spoznamo obdobje prve svetovne vojne. Primerjamo vzroke in povod za začetek vojne, na zemljevidu pokažemo, kje so se bojevali slovenski vojaki, pojasnimo določila in posledice tajnega Londonskega sporazuma s poudarkom na soški fronti, se pogovorimo o vplivu vojne na civilno prebivalstvo in razložimo okoliščine nastanka Države SHS.

    | OŠ/3, SŠ |
  • Slovenci med drugo svetovno vojno

    Na učni uri ob delu z zgodovinskimi viri podrobno spoznamo obdobje druge svetovne vojne. Ob razkosanem zemljevidu slovenskega ozemlja opišemo življenje pod vsemi štirimi okupatorji, pojasnimo odnos Slovencev do okupacije, nastanek NOB, se pogovorimo o položaju civilnega prebivalstva v obdobju pomanjkanja, omenimo državljansko vojno in zaključne boje druge svetovne vojne na slovenskem ozemlju.

    | OŠ/3, SŠ |
  • Slovenci v prvem desetletju po drugi svetovni vojni

    Učna ura, ki ob delu z zgodovinskimi viri obravnava obdobje od konca druge svetovne vojne do sredine petdesetih let. Razložimo povojni sistem oblasti in nasilen obračun z nasprotniki, se pogovorimo o značilnostih življenja z vidika gospodarskega, družbenega in socialnega delovanja ter pojasnimo določitev mej. Opišemo tudi značilnosti informbirojevskega spora in posledice le-tega za jugoslovansko notranjo in zunanjo politiko.

    | OŠ/3, SŠ |
  • Dešifriranje sporočil

    Delavnica je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu podrobneje spoznamo nemški šifrirni stroj Enigmo in njene kriptografske značilnosti. V drugem delu učenci in mladostniki sami in s pomočjo pripomočkov dešifrirajo dve šifrirani besedili.

    | OŠ/2, 3, SŠ |
  • Taboriščni sistemi med 2. svetovno vojno ter ogled pričevanja preživele taboriščnice

    Učence bomo najprej seznanili s splošnimi sistemi in vrstami koncentracijskih taborišč, potem sledi poudarek na zgodbah, ki so predstavljene na razstavi Pot domov in zajemajo čas druge svetovne vojne. Pogovorili se bomo tudi o vračanju posameznikov po svetovni vojni in repatriacijskih bazah, v katere so bile vključene različne skupine. Po koncu vam ponujamo še možnost ogleda video posnetka - pričevanje preživele taboriščnice ga. Erike Fürst, ki je bila v koncentracijskem taborišču Auschwitz.

    | OŠ/3, SŠ, maturanti |
  • Modernizacija življenja Slovencev po drugi svetovni vojni

    Na učni uri primerjamo značilnosti življenja v Sloveniji v posameznih obdobjih po drugi svetovni vojni z vidika gospodarskega delovanja, družbene organizacije, rastoče blaginje in potrošništva ter spoštovanja in kršenja človekovih pravic. Ocenjujemo tudi možnosti in pomen izobraževanja, kulturnega delovanja in športnega ustvarjanja.

    | OŠ/3, SŠ |
  • Življenje Slovencev v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja

    Učna ura, ki ob delu z zgodovinskimi viri obravnava obdobje socializma. Spoznali bomo, kako so spremembe v gospodarskem, političnem in kulturnem življenju vplivale na spreminjanje načina življenja Slovencev v 60. in 70. letih preteklega stoletja. Med drugim bomo govorili o politični krizi, gospodarskih reformah, spremembah ustave, o »liberalističnem« gospodarskem in političnem konceptu, spremenjenem odnosu med cerkvijo in državo, vplivu zahoda, študentskem gibanju, delegatskem sistemu in dogovorni ekonomiji.

    | OŠ/3, SŠ |
  • Kaj mi povedo zgodovinski viri?

    Nova učna ura, ki bo učencem in dijakom pomagala pri učenju uporabe zgodovinskih virov pri vsakdanjem učenju. Na učni uri bodo z branjem fotografij razvili vizualno pismenost, z branjem grafov in izsekov člankov pa spretnost zbiranja in izbiranja, analize, sinteze, kritične presoje vrednosti in uporabnosti informacij, ki jih lahko razberejo iz zgodovinskega vira. Vsebine bodo vzete iz slovenske zgodovine 20. stoletja.

    | OŠ/3, SŠ |
  • Slovenska zgodovina 20. stoletja za maturante

    Intenziven pregled slovenske zgodovine 20. stoletja, vključene v evropske in svetovne okvire. Uporaba zgodovinskih virov: branje in uporaba zemljevidov, analiziranje pisnih virov, grafov, slikovnega gradiva, ustnih pričevanj in predmetov, uporaba pravilne strokovne terminologije, podrobna razlaga zgodovinskih dogodkov. Za vsako zgodovinsko obdobje 20. stoletja je pripravljena samostojna učna ura z delovnim zvezkom, zato predlagamo celodnevni obisk muzeja (5 ur). Program je oblikovan v skladu s predmetnim izpitnim katalogom za zgodovino. Obravnavana obdobja so: prva svetovna vojna, medvojno obdobje, druga svetovna vojna, prvo desetletje po koncu druge svetovne vojne, demokratizacija in osamosvojitev Slovenije.

    | SŠ |
  • Jaz in mi - Človekove pravice in sodobna družba

    Učna ura, ki vključuje javno razpravo. Na začetku se ukvarjamo s temami, kot so človekove pravice in dileme o človekovih pravicah. Te pravice, ki so zapisane v ustavo in deklaracijo o človekovih pravicah, so ključni stebri vsake demokratične družbe. Vendar nobena pravica ni absolutna. Kaj se zgodi, ko je demokracija na kocki? Kaj se zgodi, ko pridejo temeljne pravice v konflikt med seboj? Med pogovorom se mladi naučijo o temeljnih človekovih pravicah in o njih razpravljajo ob zgodbah in predmetih iz slovenske zgodovine 20. stoletja. Spoznanja navežejo na zgodbe, ki jih lahko vsak dan opazijo v njihovi skupnosti. Na učni uri želimo mlade spodbuditi, da oblikujejo svoje mnenje o temah, kot so človekove pravice, rasizem, antisemitizem in strpnost.

    | OŠ/3, SŠ |
  • Pregledno vodenje po razstavi Začasna meja. Življenje in hrepenenje v coni A

    Razstava, ki bo nazorno prikazala nastanek slovenske zahodne meje in bo nadgrajevala učni načrt za osnovne ter srednje šole. Poudarek bo na dogodkih, ki so se na obravnavanem območju dogajali pred nastankom meje in vplivali na kolektivni spomin ljudi, ki na tem ozemlju živijo danes. S pomočjo večperspektivnih zgodovinskih virov bo nastanek zahodne meje prikazan z več vidikov. Na voljo bodo tudi delovni listi, prilagojeni različnim starostnim skupinam. Rdeča nit je odnos do nacionalne identitete ter identitete prostora.

    | OŠ/2, 3, SŠ |
  • Muzejski predmet spregovori

    Delavnica je razdeljena na dva dela. V prvem delu bomo z opazovanjem, raziskovanjem in pogovorom podrobno spoznali 5 najbolj reprezentativnih predmetov na razstavi in zgodbo, povezano z njimi. V raziskovanje bomo vključili čim več čutil. V drugem delu delavnice, na katerem bo večji poudarek, bodo otroci ali učenci izbran predmet izdelali v določeni likovni tehniki.

    | V/4+, OŠ/1, 2 |
  • Kako nastane mesto? Gradnja Nove Gorice

    Ob oljni sliki Toneta Kralja z naslovom Gradnja Nove Gorice bomo spoznali, zakaj in kako so zgradili eno izmed najmlajših slovenskih mest. Skupaj bomo postavili mesto iz papirja. Vsak otrok bo izdelal svojo zgradbo (železniško postajo, tovarne, stanovanjske bloke, avtobusno postajo, zdravstveni dom, gasilsko postajo, nakupovalni center itd.), ki bodo skupaj tvorile mesto.

    | V/4+, OŠ/1, 2 |
  • Oblikovanje slovenske zahodne meje tekom 20. stoletja

    Na učni uri spoznamo, kako se je oblikovala današnja meja med Slovenijo in Italijo skozi celotno 20. stoletje. Spremljamo potek meje: rapalsko pogodbo, fašizacijo in italijanizacijo, italijansko okupacijo v času druge vojne, delitev Julijske krajine na cono A in B, oblikovanje Svobodnega tržaškega ozemlja in londonskim memorandumom. Zaključimo z osimskimi sporazumi leta 1975. Delo poteka v skupinah s pomočjo raznovrstnih primarnih in sekundarnih zgodovinskih virov. Poudarek je na sodelovalnem učenju.

    | OŠ/3, SŠ |
  • Osamosvojitev Republike Slovenije

    Voden pregled demokratizacije in osamosvojitve Republike Slovenije (1980–2008) ob zgodovinskih virih. Spoznamo značilnosti in obseg jugoslovanske krize v osemdesetih letih ter razloge, ki so Slovence dokončno odvrnili od Jugoslavije. Pojasnimo ključne dogodke, ki so pripeljali do osamosvojitve. Obnovimo tudi vojno za Slovenijo in prvih dvajset let samostojne države, vključno z njenim mednarodnim povezovanjem.

    | OŠ/3, SŠ |
  • Pregledno vodenje po razstavi Edi Šelhaus - Retrospektiva

    Edi Šelhaus je, kot je zapisal v svojih spominih nanj upokojeni fotoreporter Dnevnika, Nace Bizilj: »partizansko puško zamenjal za fotoaparat in za slovensko zgodovino beležil dogodke danes neprecenljive vrednosti.« Njegove fotografije so povezane s številnimi zgodbami in anekdotami, s katerimi odstiramo bogato zgodovino slovenskega 20. stoletja. Prav takšno bo tudi pregledno vodstvo po razstavi, razdeljeno v štiri obdobja fotografovega ustvarjalnega opusa.

    | OŠ/2, 3, SŠ |
  • Igra svetlobe in teme

    Na delavnici se bomo najprej pogovarjali in spoznavali svetlobo in senco, ki nas spremljata vsak dan, a o njima ne vemo veliko. Ugotavljali bomo, zakaj so nekatere sence pri miru in zakaj se druge premikajo, zakaj so nekatere velike in zakaj druge majhne, zakaj so nekatere oglate, druge pa okrogle. V drugem delu bo vsak otrok ustvaril različne like in raziskoval njihovo senco z različnimi viri svetlobe.

    | V4+, OŠ/1, 2 |
  • Delavnica senčno gledališče

    Na delavnici bo vsak otrok izdelal svoje senčno gledališče. V prvem delu se bomo na kratko pogovarjali o senčnih lutkah, kako nastane senca lutke in da je senca odvisna od materiala, iz katerega je lutka. Povabili jih bomo, da bodo s prsti poskusili sami ustvariti senco ptice. Nato bo vsak otrok izdelal svojo lutko ali več iz kartona ter jo umestil v senčno gledališče, kjer se bo lutka predstavila ostalim učencem.

    | V4+, OŠ/1, 2 |
  • Zabavno »branje« fotografij

    Danes nas fotografija spremlja vsepovsod, postala je del naše kulture. Približa nam neznane in oddaljene stvari. Vsi narodi razumejo njeno sporočilo. Kljub temu otroci ne zanjo uporabiti informacij, ki so že na fotografiji. Z »branjem« fotografij otroci razvijajo vizualno pismenost. Učili se bomo opazovati fotografije in iz njih prebrati očitne informacije. Na štirih različnih igrah bomo risali, oponašali in ugibali motive na fotografijah, risali po spominu ter pri tem urili ključne veščine. Otroci bodo izpostavljeni učnim situacijam, kjer bodo morali sodelovati med seboj, reševati težave in se pogovarjati o bistvenih ugotovitvah. Večini otrok se zdi tovrstno »branje« sila zabavno.

    | OŠ/1, 2 |
  • Delavnica izdelave fotografij v tehniki Vlastje Simončiča

    Vlastja Simončič (1911–2000) je bil mednarodno priznani umetniški fotograf in fotografski pedagog. Razvil je fotografske postopke za izdelavo fotografij brez fotografskega aparata in temnice. Kot je zapisal sam, so tehnike dokaj enostavne in zato primerne tudi za predšolsko mladino. Otroci bodo eksperimentirali in razvijali svojo ustvarjalnost v tehnikah risanja in slikanja na svetlobi – izdelovali bomo starograme in kemograme. Delavnica je prilagojena starostni stopnji otrok.

    | V4+, OŠ/1, 2, 3 |
  • Učna ura opazovanja fotografij in dela z viri

    Učna ura temelji na delu z zgodovinskimi viri, s poudarkom na fotografijah. V začetku bomo dijake seznanili z osrednjim vprašanjem, ki bo od dijakov zahtevalo, da raziščejo dane zgodovinske vire. Zgodovinski viri bodo osrednje vprašanje pokazali iz različnih perspektiv, s čemer želimo dijake pripraviti k razpravi, kritičnemu mišljenju in argumentiranju svojih trditev.

    Izbirate lahko med dvema temama: Konec 2. svetovne vojne in osvoboditev in Trst in okolica med leti 1945 in 1955.

    | OŠ/3, SŠ |
foto: Nina Sotelšek

enota Brestanica Muzej

foto: Nina Sotelšek
Odprto

od oktobra do marca
TO–PE 10.00–16.00,
SOB 10.00–17.00,
NE
13.00–17.00,
od aprila do septembra
TO–SO 10.00–18.00, NE 13.00–18.00,
1. januarja, 1. novembra ter 24., 25., 26. in 31. decembra zaprto.
    

Vstopnina: 2,5 €.


Naslov

Brestanica

Telefonska številka

T: 07 620 42 18

Informacije

Irena Fürst 
041 660 396,
07 620 42 18    

Nedaleč od Krškega leži ob sotočju reke Save in potoka Brestanica kraj Brestanica, nekoč imenovan Rajhenburg. Muzej novejše zgodovine Slovenije ima na gradu Rajhenburg muzejsko enoto. V letu 2013 je bilo na gradu tudi odprtje nove razstave s prikazom življenja in dela menihov trapistov, v oktobru 2014 pa bo vrata odprla prenovljena razstava o izgonu Slovencev v času druge svetovne vojne.

Stalne razstave

  • Slovenski izgnanci (1941 - 1945)

    Razstava prikazuje okupacijo Slovenije, potujčevanje in množičen izgon Slovencev iz matične v druge dežele. Prikazani so tudi storilci, ki so dajali smernice za uničenje slovenskega naroda kot etnične enote. Ob predstavitvi življenja v taboriščih je posebna pozornost namenjena otroški izkušnji doživljanja taboriščnega življenja, saj so otroci predstavljali velik odstotek žrtev, pregnanih iz svojega matičnega družinskega okolja. Razstava je posvečena prihodu izgnancev domov in njihovemu vključevanju v novo socialistično družbo, njen odnos do izgnancev, spominu na izgnanstvo ter ustanovitvi njihovega društva. Na razstavi se predvajajo tudi spomini in pričevanja posameznikov, ki s svojo zgodbo pričajo o življenju izgnancev med drugo svetovno vojno.

  • Trapisti v Rajhenburgu

    Razstava je prikaz življenja in dela menihov trapistov, ki so imeli edini samostan tega reda prav v Rajhenburgu, danes Brestanici. Držali so se reka »moli in delaj«. Bili so strog meniški red v katerem je veljala stroga prepoved pogovarjanja. Po drugi strani pa so bili zelo napredni, saj so prinesli v okolje svojega samostana veliko novosti in napredka. Bili so prvi proizvajalci čokolade na Slovenskem.

  • Kazenske ustanove na gradu Rajhenburg

    Razstava Kazenske ustanove na gradu Rajhenburg, 1948-1966 predstavlja obdobje gradu Rajhenburg v času od 1948-1966, ko je bilo v gradu ali objektih vezanih na grad več kazenskih ustanov. Kot prvi je bil leta 1948 ustanovljen Kazensko poboljševalni dom (KPD) za ženske. Vanj so 30. junija 1948 pripeljali zapornice iz KPD Begunje na Gorenjskem. Tri četrtine je bilo političnih zapornic, ena četrtina pa kriminalk, obdolženih različnih kriminalnih dejanj. 15. junija 1956 je bil KPD za ženske ukinjen in obsojenke so v mesecu juliju 1956 premestili v KPD Ig pri Ljubljani.

    4. septembra 1956 je bil ustanovljen KPD Brestanica odprtega tipa za moške obsojence, ki je bil 13. januarja 1959 ukinjen kot samostojni zavod in namesto njega je bilo organizirano delovno naselje KPD Dob z režimom odprtega tipa. Deloval je do ukinitve 15. julija 1963.

    11. marca 1957 je bilo v gradu urejeno taborišče za madžarske begunce, ki so po revoluciji oktobra 1956 bežali iz Madžarske. To taborišče je bilo ukinjeno 1. novembra 1957, konec leta pa je bila v gradu ustanovljena Sprejemna postaja Brestanica kot baza za sprejem tistih, ki so bili prijeti ob poskusu ilegalnega prehoda čez zahodno mejo. Leto pozneje, leta 1958, pa je bil za obdelavo prebežnikov iz drugih republik FLRJ v gradu ustanovljen tudi Zvezni zbirni center, ki je deloval na gradu vse do konca aprila 1966.

    Zbirko dopolnjujejo pričevanja političnih zapornic in zapornika Sprejemne postaje Brestanica. Na ogled so tudi originalni dokumenti in predmeti, fotografsko gradivo pa je skupaj z zgodbami obsojenih na ogled na računalniku v zbirki.

Primernosti pedagoških programov - okrajšave:

| V | vrtec

| V/3+ | primerno za otroke od treh let naprej

| OŠ/ 1, 2, 3 | primerno za vsa osnovnošolska triletja

| OŠ/ 6.-7. razred | primerno za šesti in sedmi razred (vseh programov se ne da razdelati točno po triletjih)

| SŠ | srednje šole