Klasično vodenje prek pogovorov, zgodb in anekdot ob ključnih dogodkih prejšnjega stoletja otrokom in mladostnikom približa slovensko zgodovino od začetka 20. stoletja do danes. Mogoči so tudi delovni listi, prilagojeni starosti otrok, in vodeni ogledi, osredotočeni na posamezno zgodovinsko obdobje.

Muzejski pedagog z različnimi vprašanji aktivno vključi otroke v pogovor o muzeju. Otroci spoznajo, kaj je muzej, kaj hrani, kako pridejo predmeti v muzej in kaj z njimi počnemo v muzeju. Obisk obsega sprehod skozi stalno razstavo in ustvarjalno delavnico, na kateri izdelamo računalnik.

Aktivna delavnica, kjer se igramo stare, že pozabljene otroške igre, kot so  Bratec, reši me, Oxford–Cambridge, Pridi, greva plesat, Ljubljana–Zagreb–Beograd, Teta potuje in druge. Z igrami spodbujamo gibalne spretnosti in otroško ustvarjalnost. Izdelke, narejene na delavnici, otroci odnesejo domov. Delavnica lahko gostuje v vašem vrtcu ali na vaši šoli.

Na delavnici spoznamo, kako se je vsakdanje življenje ljudi spremenilo od začetka 20. stoletja do danes. Odkrivamo, kako so se nekoč prevažali, kako so se sporazumevali na daljavo, s kakšnimi pripomočki so kuhali, kako so se igrali in kako so preživljali prosti čas. Na koncu vsak otrok izdela časovni trak s pomembnimi dogodki iz svojega življenja. Delavnica spodbuja kreativnost, inovativnost in razmišljanje ter pomeni nadgradnjo spoznanj, osvojenih v vrtcu ali šoli.

Obleka poleg estetske govorice tudi sporoča, ali smo namenjeni na zabavo ali pripravljeni za delo, ali smo premožni ali revni, stari ali mladi. S pomočjo starih fotografij bomo spoznali, kako so se oblačili včasih in kako danes, kako so včasih prali prerilo v primerjavi z danes. V drugem delu bomo veselo ustvarjali. Otroci bodo lahko z barvami po svoje »oblekli« prijaznega pravljičnega kosmatinca. 

Ustvarjalna delavnica, na kateri otroci izdelajo svoj pisan okvir za fotografijo. Družinsko fotografijo prinese vsak otrok sam. Priporočena velikost fotografije je 10 x 15 cm. Preden začnemo ustvarjati, spoznamo, kako so včasih nastale fotografije. Nekatere stare fotografije si skupaj tudi ogledamo.

Ali veste, kako nastane 3D fotografija? Ste si že pogledali kakšno 3D risanko ali film, za katera ste potrebovali prav posebna očala? Na delavnici se pogovorimo, kako nastanejo 3D fotografije, si s pomočjo 3D očal pogledamo nekaj primerkov, na koncu pa izdelate tudi svoja 3D očala.

V 20. stoletju so ljudje odkrili veliko tehničnih novosti, ki so močno spremenile naše vsakdanje življenje. Učenci aktivno in na zabaven način odkrivajo in spoznavajo pomembne izume 20. stoletja ob igrah pantomime in nariši ali opiši. Pri učni uri se o vsakem izumu pogovorijo in ga še podrobneje spoznajo.

Veste, kaj je periskop? Veste, da je »obvaroval« glavo vojakov na fronti? Na razstavi si bomo ogledali originalen periskop, ki ga je v času prve svetovne vojne izumil Slovenec Fridolin Kavčič. Otroci bodo iz papirja izdelali svoj periskop in se z njim veliko zabavali, ko bodo gledali izza vogala.

V spoznavanje in raziskovanje zgodovine 20. stoletja bomo vključili interakcijo med predmeti in mladimi. Na učni uri bodo učenci zaznavali predmete neposredno prek lastnega raziskovanja s pomočjo različnih čutil: vida, tipa, sluha in voha. S preprostimi in zabavnimi orodji (preveza čez oči, kartonasti stožci, iskanje podobnih oblik ipd.) bomo pri otrocih budili radovednost in željo po raziskovanju kulturne dediščine.

Na delavnici se bomo s pomočjo časovnega stroja podali v zgodovino. Skupaj bomo ugotovili, kakšen je bil včasih prevoz, kako je potekala komunikacija na daljavo, s kakšnimi igračami so se igrali, kako so poskrbeli za umazano perilo, kakšno hrano so jedli. Vse to in še več v primerjavi z razvojem do današnjega načina življenja. V raziskovanje bomo vključili čim več čutil.

V obliki zabavnega nagradnega kviza spoznavamo našo državo, njeno ozemlje in pokrajine ter sosednje države. Ponovimo naše simbole – himno, zastavo in grb. Naučimo se, kdo so slovenske narodne manjšine in kako je Slovenija povezana z Evropsko unijo.

Učna ura, na kateri učenci ali dijaki sami sestavijo časovni trak zgodovine 20. stoletja. Dodajajo ključne politične, gospodarske in kulturne dogodke, fotografije in izume. Tako lažje vizualizirajo sočasnost dogodkov, se o njih pogovorijo in si tudi več zapomnijo. Učenci ali dijaki ponovijo snov, pridobijo vizualen pregled posameznega obdobja in se bolje časovno orientirajo. Delavnico priporočamo vsem skupinam, ki si bodo ogledale stalno razstavo.

Učna ura, ki obravnava nastanek veljavne slovenske meje, ki se je spreminjala in postopno oblikovala skozi 20. stoletje. Ob pisnih in slikovnih virih osvetlimo glavne dogodke, ki so vplivali na nastanek meja, in na položaj prebivalstva na spornih mejnih območjih. Pogovorimo se tudi o položaju slovenskega naroda zunaj Slovenije in o položaju manjšine pri nas.

Na učni uri ob delu z zgodovinskimi viri podrobno spoznamo obdobje prve svetovne vojne. Primerjamo vzroke in povod za začetek vojne, na zemljevidu pokažemo, kje so se bojevali slovenski vojaki, pojasnimo določila in posledice tajnega Londonskega sporazuma s poudarkom na soški fronti, se pogovorimo o vplivu vojne na civilno prebivalstvo in razložimo okoliščine nastanka Države SHS.

Na učni uri ob delu z zgodovinskimi viri podrobno spoznamo obdobje druge svetovne vojne. Ob razkosanem zemljevidu slovenskega ozemlja opišemo življenje pod vsemi štirimi okupatorji, pojasnimo odnos Slovencev do okupacije, nastanek NOB, se pogovorimo o položaju civilnega prebivalstva v obdobju pomanjkanja, omenimo državljansko vojno in zaključne boje druge svetovne vojne na slovenskem ozemlju.

Učna ura, ki ob delu z zgodovinskimi viri obravnava obdobje od konca druge svetovne vojne do sredine petdesetih let. Razložimo povojni sistem oblasti in nasilen obračun z nasprotniki, se pogovorimo o značilnostih življenja z vidika gospodarskega, družbenega in socialnega delovanja ter pojasnimo določitev mej. Opišemo tudi značilnosti informbirojevskega spora in posledice le-tega za jugoslovansko notranjo in zunanjo politiko.

Delavnica je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu podrobneje spoznamo nemški šifrirni stroj Enigmo in njene kriptografske značilnosti, po katerih slovi. V drugem delu učenci ali dijaki sami dešifrirajo dve šifrirani besedili. Pri prvem besedilu skupaj poiščemo ključ. Drugo besedilo pa razvozlajo s pripomočkom za ročno dešifriranje, ki so ga uporabljali vse do izuma Enigme.

Na učni uri primerjamo značilnosti življenja v Sloveniji v posameznih obdobjih po drugi svetovni vojni z vidika gospodarskega delovanja, družbene organizacije, rastoče blaginje in potrošništva ter spoštovanja in kršenja človekovih pravic. Ocenjujemo tudi možnosti in pomen izobraževanja, kulturnega delovanja in športnega ustvarjanja.

Učna ura, ki ob delu z zgodovinskimi viri obravnava obdobje socializma. Spoznali bomo, kako so spremembe v gospodarskem, političnem in kulturnem življenju vplivale na spreminjanje načina življenja Slovencev v 60. in 70. letih preteklega stoletja. Med drugim govorimo o dvigu življenjskega standarda, politični krizi, gospodarskih reformah, spremembah ustave, o »liberalizmu«, vplivu zahoda, študentskem gibanju, delegatskem sistemu in dogovorni ekonomiji.

Nova učna ura, ki bo učencem in dijakom pomagala pri učenju uporabe zgodovinskih virov pri vsakdanjem učenju. Na učni uri bodo z branjem fotografij razvili vizualno pismenost, z branjem grafov in izsekov člankov pa spretnost zbiranja in izbiranja, analize, sinteze, kritične presoje vrednosti in uporabnosti informacij, ki jih lahko razberejo iz zgodovinskega vira. Vsebine bodo vzete iz slovenske zgodovine 20. stoletja.

Intenziven pregled slovenske zgodovine 20. stoletja, vključene v evropske in svetovne okvire. Uporaba zgodovinskih virov: branje in uporaba zemljevidov, analiziranje pisnih virov, grafov, slikovnega gradiva, ustnih pričevanj in predmetov, uporaba pravilne strokovne terminologije, podrobna razlaga zgodovinskih dogodkov. Za vsako zgodovinsko obdobje 20. stoletja je pripravljena samostojna učna ura z delovnim zvezkom, zato predlagamo celodnevni obisk muzeja (5 ur). Program je oblikovan v skladu s predmetnim izpitnim katalogom za zgodovino. Obravnavana obdobja so: prva svetovna vojna, medvojno obdobje, druga svetovna vojna, prvo desetletje po koncu druge svetovne vojne, demokratizacija in osamosvojitev Slovenije.

Učna ura, ki vključuje javno razpravo. Na začetku se ukvarjamo s temami, kot so človekove pravice in dileme o človekovih pravicah. Te pravice, ki so zapisane v ustavo in deklaracijo o človekovih pravicah, so ključni stebri vsake demokratične družbe. Vendar nobena pravica ni absolutna. Kaj se zgodi, ko je demokracija na kocki? Kaj se zgodi, ko pridejo temeljne pravice v konflikt med seboj? Med pogovorom se mladi naučijo o temeljnih človekovih pravicah in o njih razpravljajo ob zgodbah in predmetih iz slovenske zgodovine 20. stoletja. Spoznanja navežejo na zgodbe, ki jih lahko vsak dan opazijo v njihovi skupnosti. Na učni uri želimo mlade spodbuditi, da oblikujejo svoje mnenje o temah, kot so človekove pravice, rasizem, antisemitizem in strpnost.

Na učni uri spoznamo, kako se je oblikovala današnja meja med Slovenijo in Italijo skozi celotno 20. stoletje. Spremljamo potek meje: rapalsko pogodbo, fašizacijo in italijanizacijo, italijansko okupacijo v času druge vojne, delitev Julijske krajine na cono A in B, oblikovanje Svobodnega tržaškega ozemlja in londonskim memorandumom. Zaključimo z osimskimi sporazumi leta 1975. Delo poteka v skupinah s pomočjo raznovrstnih primarnih in sekundarnih zgodovinskih virov. Poudarek je na sodelovalnem učenju.

Voden pregled demokratizacije in osamosvojitve Republike Slovenije (1980–2008) ob zgodovinskih virih. Spoznamo značilnosti in obseg jugoslovanske krize v osemdesetih letih ter razloge, ki so Slovence dokončno odvrnili od Jugoslavije. Pojasnimo ključne dogodke, ki so pripeljali do osamosvojitve. Obnovimo tudi vojno za Slovenijo in prvih dvajset let samostojne države, vključno z njenim mednarodnim povezovanjem.