Naši kustosi, ki so avtorji vseh (razen gostujočih) razstav, vas vodijo po razstaviščih vseh enot.

Arheologi raziskujejo ostanke, ki jih je za seboj pustil človek. Kdo so arheologi, kaj delajo, kako delajo, katera orodja uporabljajo, kaj najdejo? Vse to in še več boste izvedeli na delavnici, kjer izkopavamo v arheološkem peskovniku in prepoznavamo najdene predmete, jih očistimo, narišemo in opišemo.

Prilagodimo se vašim željam, potrebam in učnemu programu, in sicer z učnimi urami in tudi delovnimi listi, ki jih pripravimo individualno.

V muzeju so zaposleni kustosi, ki skrbijo za muzejske zbirke. Ta beseda izhaja iz latinskega jezika in pomeni čuvaj, varuh. Za vas smo pripravili posebne kovčke, s pomočjo katerih boste spoznali delo arheologa, umetnostnega zgodovinarja in restavratorja. V njih se skrivajo zanimivi pripomočki za delo ter veliko znanih in neznanih predmetov, ki jih morate opisati, narisati, izmeriti, sestaviti …

Poslikavanje majolik je bilo značilno za Kamnik. Tradicijo poslikav so v mesto prinesli Konški, jo nadaljevali Schnabli. Po propadu Eti Svit jo lahko opazujemo le še v muzejski delavnici z mojstrico go. Ireno Radej.

Leta 1938 so v Nevljah pri Kamniku odkrili skoraj v celoti ohranjeno okostje ledenodobnega velikana – mamuta. Ogledali si bomo kosti pravega mamuta, potipali njegovo dlako. Na delavnici bomo izdelali mamuta po svoji domišljiji iz lepenke, volne in drugih recikliranih materialov ter barvic.

V prazgodovini je človek najprej udomačil živali, potem žita, šele nato si je izdelal prvi glineni lonec v katerem je kuhal hrano. Orodja in pripomočke je najprej naredil iz kamna, kosti ali lesa, šele precej kasneje iz kovin. Preizkusili bomo ročni mlin – žrmlje, za mletje žit, na statvah bomo tkali, z vejami si bomo zgradili steno hiše. Iz gline bomo na prazgodovinski način izdelali glineno posodico.

Tematski dan zajema štiriurni program, ki poteka v naših enotah. Mogoče je kombinirati oglede vseh treh hiš z razstavišč našega muzeja. Program tematskega dne zajema: voden ogled zbirke, delovne in učne liste ali pa eno do dve delavnici oz. tematsko predavanje. Mogoče so vse kombinacije in individualne prilagoditve.

Ob Kamniško-Bistriški ravnini so bile v rimskem času posejane rimske vile rustike. Pojasnili vam bomo kaj je vila rustika, kje so bile najdene. Na risarski rekonstrukciji vile bomo  spoznali življenje različnih rimskih stanov, njihova oblačila, delo, rimske igre, hrano idr.  Izdelali si bomo lovorov venček iz papirja.

Paži so bili mladi fantki, ki so se učili za viteza, pravemu vitezu pomagali  pri delih in kasneje tudi sami postali vitezi. Le kaj se je dogajalo na Malem in Starem gradu v srednjem veku? S slikarsko rekonstrukcijo spoznamo način življenja na Malem gradu, potežkamo vitezovo opremo, igramo se tako kot otroci na gradovih. Izdelamo si enostavno igračo.

Nad Kamnikom leži ena najbolj prepoznavnih planin – Velika planina, kjer pastirji še pasejo živino čez poletje. Življenje in delo pastirjev otroci spoznajo tudi ob razstavi v muzeju: o posebnih lesenih bajtah, o čarobnih bitjih, potežkajo kravje zvonce, spoznajo pastirske igre in igrače, pa tudi trniče – spominke za dolino. S pomočjo kopij pisav za trniče otroci izdelujejo in oblikujejo trniče.

V muzeju na prostem so ohranjene različne kašče iz Tuhinjske doline. To so lesene hišice, krite s slamnato streho, v katerih so kmetje hranili žita in druge pridelke, manjše orodje, seno ipd. Po ogledu kašče, spoznavamo zelišča na bližnjem vrtičku, se lotimo preprostih vrtnih opravil, prepoznavamo različne vrste žita in iz njih ustvarimo žitno sliko.

S slikarsko rekonstrukcijo kamniški mestni živ žav v času sejma: kateri obrtniki in trgovci so bili na sejmu v drugi polovici 16. stoletja, otroške igre. Le kaj je prodajal trgovec na svoji mizi, kako je meril les s komolcem ali čevljem, ali so goljufali, kako so označili svojo obrt in še kaj. Izdelamo svoja obrtniška znamenja.

Spoznavamo življenje in delo meščanov konec 19. in v začetku 20. stoletja ter vpeljavo številnih novosti, kot so vožnja z kolesom in vlakom (vlak je v Kamnik pripeljal leta 1891), napeljava vodovoda 1888 in električne napeljave 1912. Nastale so prve tovarne. Kaj je to bonton? Kaj je to krinolina? Iz makete lahko sestaviš meščanski vili in vrtni paviljon in spoznaš najpomembnejše stavbe v mestu, ali pa s pomočjo pobarvanke oblečeš meščana in meščanko.

Barok imenujemo čas 17. in 18. stoletja, za katerega je bilo značilno razkošje tako v umetnosti kot v vsakdanjem življenju. Ali veste, da je grad Zaprice leta 1757 kupil Anton plemeniti Wiederkehr in ga popolnoma prenovil v baročnem stilu. Kakšne družabne igre so poznali tedaj otroci. Ali so otroci hodili v šolo? Le zakaj so moški in ženske, pa tudi otroci nosili lasulje. Ob poslušanju baročne glasbe lahko slikamo tihožitje ali izrezujemo silhuete.

Kamnik kot srednjeveško mesto ima bogato zgodovino. Območje mesta, okolice in goratega zaledja je poseljeno od prazgodovine naprej. Na stalnih razstavah poiščemo značilnosti, tipike in unikate tega prostora, se o njih pogovorimo in jih opišemo. Posebej se dotaknemo kamniških legend. Kaj nam govorijo, kakšne junake ustvarjajo, koliko so stare, ali so resnične? Z gradu si ogledamo mesto Kamnik in poiščemo simbole in prepoznavne značilnosti mesta.

Naši kustosi, ki so avtorji vseh (razen gostujočih) razstav, vas vodijo po razstaviščih vseh enot.

Kaj je umetniško delo? Kdo je kipar, slikar, grafik? Kakšne so barve, motivi, umetnostne tehnike … Ob interaktivnem vodstvu - glej, čuti, raziskuj - bomo spoznavali likovno umetnost. Na ustvarjalnem delu delavnice bomo z lastno domišljijo dokončali umetnikova nedokončana dela.

Prilagodimo se vašim željam, potrebam in učnemu programu, in sicer z učnimi urami pa tudi delovnimi listi, ki jih pripravimo individualno.

Po stalnih razstavah bomo poiskali portrete kiparja Jakoba Savinška in slikarja Miha Maleša, nato pa bomo sami ustvarjali portret (trganka, izrezanka, risanje, različne tehnike).

Zgodovina krajine sega v daljna obdobja; opazujemo in občudujemo naravo, mestne parke, obmorski vrvež, urbana okolja - vse to najde svojo podobo na podobah likovnih zapisov – krajin. Na stalni razstavi del Mihe Maleša poiščemo njegove krajine in nato ustvarimo krajino še sami (različne tehnike).

Ekslibris (latinsko: iz knjige) je grafična oznaka, s katero lahko lastnik označi svoje knjige. Večinoma je to majhna dekorativna ali umetniško zasnovana slika, ki je natisnjena na majhen papir ali karton in nalepljena na prvo stran v knjigi. Tudi Miha Maleš je naredil zase in za druge veliko ekslibrisov. Izdelaj si svojega (različne tehnike).

Naši kustosi, ki so avtorji vseh (razen gostujočih) razstav, vas vodijo po razstaviščih vseh enot.

Spoznavanje zgodovine o obdobju prve svetovne vojne, Maistru, pomembnih dogodkih v Mariboru. S pomočjo zemljevida in dodatnih rekvizitov v muzeju ter ob ogledu filma Od sanj do resničnosti ali povzetka iz serije o prvi svetovni vojni. Pogovor o nesmislu vojne, njenem preprečevanju, reševanju sporov po mirni poti. Na koncu skupno ali individualno oblikovanje peticije za mir.

Predstavitev razglednic iz obdobja prve svetovne vojne z značilnimi motivi, iz serije, imenovane Vojska v slikah. Učenci narišejo, izdelajo razglednico in jo pišejo npr. svojemu pradedu, prastricu na vzhodno bojišče v Galicijo ali na soško fronto. Učenci spoznajo umetnike, ki so ustvarjali v tem obdobju in o tem obdobju, tipično korespondenco, edino vez in uteho med vojakom na bojišču in njegovim domom. Kar je bila pogosta tudi pomembna vez med fronto in zaledjem.

Ob posebni mizi – Maistrovem vrtiljaku spoznavamo podatke o njegovem rojstvu, selitvah, delovanju, poeziji, prozi in vojskovanju. Ena skupina sprašuje, druga pa odgovarja.

Predstavitev izbranega odlomka iz slovenske literature, povezane s prvo vojno: Prežihova romana Doberdob in Požganica, Knjiga o Malgaju ddr. Igorja Grdine, Maistrova pesniška zbirka Kitica mojih, dnevnik Andreja Zlobca V bojih za severno in južno mejo. Pogovor o vsebini izbranih odlomkov. Iskanje neznanih izrazov, arhaizmov, sinonimov, akronimov, metafor v tej literaturi. Skupno ustvarjanje vojaškega slovarja, ki ga učenci lahko odnesejo s seboj v šolo.

V rojstni hiši Rudolfa Maistra se skriva tudi poseben zaklad, ki sta ga postavila dva navdušena lovca na zaklade (geocacherja). Ob iskanju zaklada hkrati spoznate še Rudolfa Maistra in njegovo življenje

Prilagodimo se vašim željam, potrebam in učnemu programu, in sicer z učnimi urami in tudi delovnimi listi, ki jih pripravimo individualno.