Starostni stopnji prilagojena predstavitev razstav akademskega kiparja Vladimirja Štovička, Valvasorjevi v Krškem, Valvasorjev kabinet, Meščanka Josipina Hočevar,  Pot medičarstva in lectarstva, Prvi krški borci Delavnica Stary, »Gol, gol, gol je Krškega simbol« - 100 let nogometa v Krškem ter muzejskega dela Mencingerjeve hiše.

Udeleženci delavnice si ogledajo razstavo Valvasorjevi v Krškem in se seznanijo z življenjem in delom tega pomembnega moža, nato pa se preizkusijo kot kartografi – z uporabo preprostega pripomočka izračunajo višino sosednjih gričev.

Udeleženci spoznajo čas protestantizma in življenje predstavnikov tega obdobja v Krškem. Seznanimo jih z življenjem in delom Adama Bohoriča, Jurija Dalmatina in Primoža Trubarja. Ob koncu pridobljeno znanje obnovijo na učnih listih.

Udeleženci delavnice si ogledajo razstavo Valvasorjevi v Krškem, na kateri preberejo odlomek iz Slave vojvodine Kranjske, Janeza Vajkarda Valvasorja. Predstavimo jim zgodovino knjige, vrste knjig, načine vezave, materiale in pojasnimo pojme, kot so knjižni blok, lege, vezice in knjižni čevelj. V praktičnem delu iz pripravljenih materialov korak za korakom po mentorjevih navodilih izdelajo svojo knjigo.

Camera obscura je latinski izraz za temno sobo. Je navaden zatemnjen prostor z drobno luknjico v steni. Skozi to odprtinico pada svetloba, ki na nasprotni steni izriše obrnjeno sliko predmeta. Mnogi umetniki so jo najprej uporabljali kot pripomoček za risanje pokrajin. Udeleženci delavnice si ogledajo razstavo Valvasorjevi v Krškem, spoznajo delovanje camere obscure, fotografirajo z več različnimi formati, posnete fotografije pa razvijejo v muzejski temnici.

 Delavnica je primerna za tehnične dneve. Vmes je predviden odmor za malico (20 minut).
Število udeležencev je omejeno.

Ustvarjalna tehnika kemogram je zlitje dveh oblik umetniškega izražanja, fotografije in slikarstva. Medtem ko pri slikarstvu rišemo z materialnimi barvami, je fotografija medij, pri katerem slika nastane s svetlobo, kemogram pa je risanje s kemikalijami na svetlobno občutljiv fotografski papir. S to tehniko lahko ustvarimo nadrealistične neponovljive in unikatne kompozicije. Udeleženci delavnice si ogledajo razstavo Valvasorjevi v Krškem, se seznanijo z delovanjem fotoaparata, vstopijo v camero obscuro, spoznajo njeno delovanje in uporabo v preteklosti, nato pa ustvarijo svoj izdelek.
Število udeležencev je omejeno.

Udeleženci delavnice se na razstavi Valvasorjevi v Krškem iz zapisov v Slavi vojvodine Kranjske seznanijo s kmečkimi upori, nato pa si izdelajo uporniške klobuke in jih okrasijo s pušpanom in petelinjim peresom.

Udeleženci delavnice si najprej ogledajo razstavo Meščanka Josipina Hočevar, spoznajo njeno vlogo pri razvoju mesta in šolstva, nato pa preizkusijo svoje ročne spretnosti: na koščke platna (s kombinacijo različnih vbodov ali na vnaprej narisanem motivu) prišijejo gumbe.

Udeleženci delavnice si ogledajo razstavo Krške vedute: Mestne insignije, seznanijo se s krškim grbom in njegovim pomenom, nato pa s tehniko trganja papirja izdelajo svoj grb.

Udeležencem na delavnici predstavimo grafično tehniko suhe igle; spoznajo materiale, s katerimi lahko izdelamo matrico, in orodja, ki omogočajo globoke in natančne reze v površino. Z uporabo grafične stiskalnice naredimo odtise na grafični papir.

Udeleženci si ogledajo občasno razstavo Gol, gol, gol je Krškega simbol, ki prikazuje zgodovino krškega nogometa od začetkov pred sto leti do današnjih dni. Na delavnici nato izdelajo svojo navijaško zastavico iz blaga. Ob koncu v navijaškem kotičku pogledajo izsek tekme in z zastavicami navijajo za krške nogometaše.

Udeleženci na razstavi Delavnica Stary spoznajo družinsko zgodbo medičarskega mojstra Engelberta Staryja, ki je deloval v Krškem od sredine osemdesetih let 19. stoletja. Na delavnici preizkusijo svoje ročne spretnosti in izkušnje z ogleda ter lectova srca in medenjake kot okraske domiselno poustvarijo iz filca. Raznobarvne krpice filca, izrezanega v obliki src ali konjičkov, okrasijo z gumbi in okrasnimi šivi.

Udeleženci spoznajo čas in pomen protestantizma ter življenje predstavnikov tega obdobja v Krškem, na delavnici pa si izdelajo grafično matrico, s katero bodo lahko označevali knjige in druge tiskovine.

Udeleženci delavnice si ogledajo razstavo Valvasorjevi v Krškem in se seznanijo z Valvasorjevim delom Slava vojvodine Kranjske, v katerem lahko med drugim prebiramo tudi o gozdnem bogastvu slovenskih dežel. Udeleženci v okolici muzeja poiščejo rastline, ki jih nato uporabijo na delavnici.

Učencem omogoča odkrivanje različnih stoletij, predvsem renesančnih fresk  iz 16. stoletja in Mencingerjeve sobe s konca 19. stoletja in sušilnice sadja.

Udeleženci spoznajo zasnovo grajske stavbe in njeno rast skozi stoletja, se sprehodijo po celotnem gradu ter si ogledajo stalne in občasne razstave. Vodstvo je prilagojeno starostni stopnji obiskovalcev.

Rajhenburški trapisti so bili prvi industrijski proizvajalci čokolade na Slovenskem. Prodajali so jo pod blagovno znamko Imperial, častni naziv pa jim je kot znak izjemne kakovosti podelil cesar Franc Jožef I.

Udeleženci delavnice spoznajo osnovne tehnike topljenja čokolade in dela z njo ter si izdelajo čokoladni liziki.

 Program izvajamo v sodelovanju z zunanjim izvajalcem.

Pred izvedbo programa priporočamo ogled razstave Trapisti v Rajhenburgu.

Ogled razstave ni vključen v ceno in se zaračuna po ceniku.

Z gradu Rajhenburg, ki je bil med drugo svetovno vojno taborišče za izgon, je odšlo v izgnanstvo več tisoč Slovencev. Vsakega izgnanca so ob sprejemu v taborišče popisali, na kovinski ploščici, »pasji svetinjici«, pa je prejel identifikacijsko številko.

 Udeleženci delavnice ob ogledu filma in razstave Slovenski izgnanci 1941–1945 spoznajo usodo slovenskih izgnancev in si na delavnici izdelajo svetinjico.

Udeleženci delavnice si ogledajo razstavo Trapisti v Rajhenburgu in spoznajo nekatera zelišča, nato pa umesijo in spečejo svoj zeliščni kruhek.

 Po delavnici je predviden odmor za peko kruhkov (približno 30 minut).

Udeležence vodimo po razstavi Vitezi Rajhenburški in jim podrobneje predstavimo omenjeno družino ter obdobje srednjega veka. Ogled se konča v trikotni poslikani sobi, na stenah katere lahko med drugim občudujemo umetelna oblačila upodobljencev, nekatera oblačila v srednjeveškem slogu in opremo viteza pa udeleženci tudi sami pomerijo.

Obiskovalci na sprehodu po delu gradu in na razstavi Stavbni razvoj in prenova gradu Rajhenburg spoznajo zasnovo stavbe in njeno rast skozi stoletja. Hkrati po gradu iščejo lesene gradnike, s katerimi na koncu zgradijo različne objekte: od preprostih hiš do gradu.

Po ogledu razstave Trapisti v Rajhenburgu se udeleženci delavnice preskusijo v spretnosti krojenja in šivanja: samostojno si ukrojijo, zašijejo in okrasijo vrečke za zelišča.

Udeleženci ob ogledu razstave Stavbni razvoj in prenova gradu Rajhenburg spoznajo zasnovo grajske stavbe in njeno rast skozi stoletja, na delavnici pa se osredotočijo na določen arhitekturni člen in ga poustvarijo v izbrani slikarski ali risarski tehniki.

Udeleženci ob ogledu razstave Stavbni razvoj in prenova gradu Rajhenburg spoznajo grajsko poslopje in izvedo, kako se je razvijalo naselje pod njim. Na delavnici se seznanijo z urbanističnimi zakonitostmi vaškega, trškega in mestnega jedra ter jih uporabijo pri izdelavi maket.

Udeleženci si ogledajo razstavo Vitezi Rajhenburški, spoznajo material za pisanje, ki so ga uporabljali v srednjem veku, in takratno pisavo. Na delavnici se v veščini lepopisja preskusijo tudi sami.

Stalna razstava Vitezi Rajhenburški ponuja vpogled v zgodovino imenitne viteške rodbine, ki je grad Rajhenburg upravljala od 12. do 16. stoletja, prav tako pa predstavlja drobce iz življenja takratne, predvsem srednjeveške, družbe.

Udeleženci spoznajo, kdo je bil najbolj izjemen član rodbine, kakšen je bil njihov grb oziroma simbol, del tega pa poustvarijo na sladki delavnici. 

Udeleženci si ogledajo razstavo Trapisti v Rajhenburgu, spoznajo nekatera zelišča, nato pa jih na delavnici uporabijo na malo drugačen način od običajnega – pri izdelavi ličnega okraska.

 Med delavnico je predviden 30-minutni odmor za sušenje ulitka.

Udeleženci ob ogledu razstave Primož Kozmus: Odličja spoznajo našega olimpionika in nosilca zlate medalje z atletskega svetovnega prvenstva, na delavnici pa oblikujejo in si izdelajo čisto svojo medaljo.

Med delavnico je predviden 30-minutni odmor za sušenje ulitka.

Udeleženci si ogledajo razstavo Trapisti v Rajhenburgu, na delavnici pa si izdelajo in okrasijo lično škatlico iz kartona.

Udeleženci se naučijo pravilno temperirati čokolado in spoznajo osnovne tehnike izdelave pralinejev. Na delavnici vsak izdela čokoladne kalupe in čokoladna polnila za štiri pralineje oziroma kroglice.

 Program izvajamo v sodelovanju z zunanjim izvajalcem.

Pred izvedbo programa priporočamo ogled razstave Trapisti v Rajhenburgu.

Ogled razstave ni vključen v ceno in se zaračuna po ceniku

Ob ogledu razstave Vitezi Rajhenburški udeleženci spoznajo način življenja v takratni družbi, posebno pozornost pa namenimo otrokom in igram. Kako so čas preživljali otroci Rajhenburških, ne vemo, a zagotovo so se igrali. Različne igre so bile priljubljene tudi med odraslimi. Povečini so imele neki tehten namen; z njimi so se učili in se urili v določenih spretnostih. Na delavnici si udeleženci izdelajo svojo namizno igro, ki so se jo igrali tudi v srednjem veku, in se v njej pomerijo med sabo.

Menihi trapisti, ki so si v 19. stoletju na gradu Rajhenburg uredili samostan, so bili skromni v vseh pogledih svojega delovanja. Vso hrano so si pridelali sami na bližnjem posestvu. Preproste dnevne obroke so si najprej začinili le s soljo, kasneje pa so začeli uporabljati zelišča, ki so jih gojili na obsežnem vrtu pred samostanom. Samostanski vrtnar in cvetličar je bil brat Norbert Šarlah. Udeleženci delavnice s črnilom, lesenim peresom, malo barve in veliko domišljije ustvarijo vsak čisto svoj Norbertov vrt.